Nastop na volitvah v DZ so napovedali tudi v zunajparlamentarni stranki Nova socialdemokracija, ki svoje ime dopolnjuje z oznako Krekovi socialisti. S tem želijo poudariti, da sledijo idejam Janeza Evangelista Kreka o vključevalni socialni politiki, je dejal predsednik stranke Andrej Magajna. Za sodelovanje na volitvah se dogovarjajo z Demokrati.
Magajna je na novinarski konferenci, ki so jo pripravili na dan rojstva filozofa, sociologa in publicista Kreka, izpostavil sodobnost njegovih idej, predvsem koncepta vključevalne socialne politike. Po besedah Magajne socialna politika ne sme temeljiti na karitativni dejavnosti, ampak na vključevanju vseh ljudi v delo in življenje v družbi. “Tudi če je nekdo sposoben delati samo štiri ure ali dve uri, ga moramo vključiti,” je pojasnil.
Ob tem je omenil, da je bil Krek kritik takratnega komunističnega gibanja, napadali pa so ga tudi takratni liberalci. “In ta debata se danes ponavlja,” je dodal Magajna. Krek je v nasprotju s fundamentalnim liberalizmom, po katerem se država nima kaj vmešavati v odnos med delodajalci in delavci, zagovarjal stališče, da mora država bdeti nad tem odnosom, ker je delavska stran šibkejša in potrebuje podporo. Ob tem pa se Krek ni zavzemal za socializem marxovega tipa, po katerem je vse družbena oz. javna lastnina, ampak bil pristaš tudi zasebne lastnine, je navedel Magajna.
Podpredsednik stranke Vladimir Obrovnik je ob tem navedel, da je namreč za majhna in srednja podjetja najbolje, da so zasebna, za velike sisteme, denimo pošto in železnice, od katerih smo odvisni vsi, pa je bolje, da so državni oz. da ima država vsaj kontrolni delež. Pomembno pa je, da v državnih rokah ostaneta tudi zdravstvo in šolstvo, saj bi bila njuna privatizacija dobra le za peščico bogatih, je še poudaril Obrovnik.
Magajna je opozoril na “velik demokratični deficit” pri nas, saj da se denimo tudi krni svoboda govora. Po njegovih besedah smo prešli v enega najbolj strankokratskih sistemov, zato so v predvolilnem programu izpostavili zavzemanje za reformo volilnega sistema in pluralno demokratično ureditev, kakršno je imel v svojem programu tudi Demos.
Zato se pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo spomladi, dogovarjajo o sodelovanju s stranko Demokrati, ki zagovarja podobna stališča in želi “prebiti linijo bipolarnosti v Sloveniji”, je pojasnil Magajna. Po njegovih besedah so se namreč kot majhna stranka na volitvah prisiljeni priključiti večji. Formalno dogovora še niso sprejeli, so pa pripravljeni Demokratom pomagati pri programskih točkah, prav tako so že pripravili seznam svojih kandidatov, ki bi jih lahko vključili na kandidatno listo, je navedel Magajna. Po njegovih besedah stranka sicer šteje nekaj več kot 700 članov, a jih je aktivnih približno desetina.