Prvak Demokratov Anže Logar je na programskem kongresu stranke ocenil, da so delitve državo pripeljale v slepo ulico. Država mora biti tu za državljane, nujni so jasni cilji in merljivi rezultati. Čas je za novo paradigmo, čez 10 let ne bo pomembno, kdo je leta 2026 sestavljal koalicijo, pač pa, kdo ima pogum za prelom dosedanje prakse, je ocenil.
Članstvo Demokratov se danes sestaja na programskem kongresu v Portorožu, kjer bodo potrjevali program Uspešna Slovenija, ki so ga v zadnjih mesecih pripravljali za nastop na prihajajočih parlamentarnih volitvah.
Ukrepe, ki jih predlagajo za posamezna področja, pravkar predstavljajo, zbrane pa je uvodoma že nagovoril predsednik stranke Logar.
Poudaril je, da pred volitvami prihodnje leto obstaja izbira. To je sicer tudi slogan današnjega kongresa. “Imamo na voljo, da sami odločimo, ali smo za ideološke delitve ali smo za to, da imamo učinkovito vlado. Želimo, da politika zagovarja sama sebe ali da je politika v službi državljanov? Imamo zgolj politične cilje ali imamo merljive cilje in odgovornost?” je izpostavil.
V stranki menijo, da upravljanje države potrebuje natančno definirane cilje, merljive rezultate in jasno določeno odgovornost. “Samo iz tega raste zaupanje in samo iz zaupanja lahko zraste uspešna Slovenija,” je poudaril.
Demokrati tako predlagajo uvedbo javnega sistema merljivih količnikov in kazalnikov ključnih rezultatov po ministrstvih, ki so ga poimenovali Kompas uspešnosti. To bo analitično kvantitativno orodje odgovornosti, merljivosti in uspešne države, je pojasnil Logar. Rezultati pa bodo po njegovih navedbah vplivali na oceno dela ministrstev, proračunsko planiranje in javne investicije.
Kompas uspešnosti bi razdelili v dve fazi. Prvo bi predstavljalo prvih 100 dni vlade in bi vključevala analizo stanja in pripravo kazalnikov, druga faza pa bil čas do izteka mandata, ki bi vključeval reden trimesečni neodvisen pregled napredka po teh kazalnikih. Takšen model bi po Logarjevih besedah brez filtrov in izgovorov pokazal, ali Slovenija napreduje, stopiclja na mestu ali gre rakovo pot.
Za to pa so potrebni trije pogoji, politična volja po samoomejevanju in odgovornosti, skupina strokovnjakov, ki bodo diagnosticirali in pripravili pregled stanja v državi po posameznih področjih in določili kazalnike uspešnosti, ter sodelovanje državljanov, ki terjajo odgovornost, hkrati pa sodelujejo pri oblikovanju uspešne Slovenije.
Po Logarjevi besedah se namreč Slovenija predolgo ukvarja le z ideološkimi delitvami, danes pa je jasno, da to pelje v slepo ulico, rezultati in odgovornost pa prevečkrat ostajajo v ozadju. “Zdaj je skrajni čas, da naredimo prelom, in skrajni čas, da vpeljemo novo paradigmo v slovensko politiko,” je prepričan Logar.
Leta 2034 namreč po njegovih besedah ne bo pomembno, kdo je leta 2026 sestavljal vladno koalicijo, bo pa ključno, kdo je imel tedaj pogum za prelom z dosedanjo prakso in modrost, da gre Slovenija po poti uspešnosti, je sklenil.
V stranki so ukrepe strnili po skupno 15 področjih. To je v skladu z njihovo idejo o številu resorjev in arhitekturo naslednje vlade.
Ključno bo povezovanje pri sprejemanju ukrepov z jasno odgovornostjo in merljivimi cilji, da se ljudem povrne zaupanje v delo politike, je v izjavi po programskem kongresu stranke dejal Logar. Med ključnimi točkami programa je strnil boj zoper korupcijo in organiziran kriminal, oblikovanje ugodnejšega gospodarskega okolja z davčnimi razbremenitvami, dvigom splošne dohodninske olajšave in sprostitvijo nesmotrnih regulatornih omejitev.
Pozornost so danes namenili tudi zdravstvu, ukrepe pa je predstavil Tadej Ostrc, državni sekretar na ministrstvu za zdravje v aktualni vladi v času prejšnjega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Poudaril je, da je bilo obljub o zdravstvu dovolj, stranka pa se zavzema za dostopno, pravično in delujoče zdravstvo, ki mora sloneti na štirih strateških stebrih. Ti so regionalizacija zdravstva, digitalizacija, krepitev primarne ravni urgentne medicine in finančna vzdržnost.
Na področju pravne države so izpostavili nujo po organizacijski, kadrovski, tehnološki in ekonomski okrepitvi pravosodja. Pravnik Matej Avbelj je tudi v luči ukrepov v predlogu t. i. Šutarjevega zakona, ki ga je vlada pripravila po oktobrskemu napadu v Novem mestu, ocenil, da problem v državi ni pomanjkanje zakonodaje. “Večina v tej državi trpi za neko legalistično naivnostjo, torej prepričanjem, da če sprejmemo zakon, smo že rešili situacijo. Z zakoni ne rešujemo ničesar, zakone je treba izvajati,” je poudaril.
Logar pa je glede podpore predlogu zakona v DZ dejal, da so po obravnavi na matičnem odboru in sprejetih dopolnilih nekatere rešitve dobre, najspornejše so bile odstranjene, do obravnave na plenarni seji pa bo ocenil, ali to zadostuje, da trije poslanci iz vrst Demokratov zakon podprejo.
Med predstavljenimi ukrepi so na kongresu med drugim omenili tudi pregleden, pravičen in finančno vzdržen sistem socialnega varstva z digitalnim in osebnim dostopom, enakim za vse. Na področju kohezijske politike so izpostavili učinkovito črpanje evropskih sredstev, na področju zunanje politike nastopanje Slovenije v tujini z enim glasom, na področju varnosti pa sprejetje krovnega zakona o nacionalni varnosti, preoblikovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, možnost uvedbe finančne policije ter krepitev poklica policista.
Posamezna področja so sicer predstavljala tudi vidnejša imena, ob že omenjenih denimo še nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič, ekonomist Igor Masten, nekdanji diplomat Božo Cerar, nekdanji okoljski minister v vladi Marjana Šarca Simon Zajc, umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak.
Pred predstavitvijo programa je zbrane nagovorila tudi nekdanja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, ki je v izjavi po kongresu pojasnila, da sicer ni članica Demokratov, a verjame, da je treba podpreti vsakogar, ki ima dobre namene in jasno zastavljeno pot, kaj želi doseči v širše dobro.
Logar je o današnjih govorcih dejal, da gre za odlične poznavalce na posameznih področjih, ki so lahko tudi odlični ministri. Kot je izpostavil, je tudi zadovoljen, da so bili pripravljeni sodelovati pri pripravi programa, četudi jim to ob aktualnih “nezdravih” razmerah na političnem kongresu to morda škodi.
Podpredsednica stranke Eva Irgl je po kongresu ocenila, da opravljajo “izjemno dobro delo za Slovenijo”, saj prinašajo drugačen način političnega delovanja. “Predvsem pa smo tukaj zato, da med seboj sodelujemo in da po volitvah oblikujemo vlado politične širine, torej povezavo tudi preko polov,” je dejala.
Cilj Demokratov na volitvah je po besedah njihovega predsednika prek 20 poslancev.