Spomnimo. Janez Janša je v odzivu na predlog Golobovega Šutarjevega zakona, ki ga je imenoval v “zakon za reševanje predsednika vlade med drugim dejal: “Če bi mi to predlagali, bi bili dvojni fašisti. Če bi Aleš Hojs napovedal vstope v stanovanja brez odredbe, po Ljubljani ne bi vozili samo koles, ampak tudi motorje”.
Koalicija z volivci za ustavno večino razuma @JJansaSDS na pogovornem omizju v Tržiču o napovedanih ukrepih v zakonu za reševanje predsednika vlade: Če bi mi to predlagali, bi bili dvojni fašisti. Če bi @aleshojs napovedal vstope v stanovanja brez odredbe, po Ljubljani ne bi… pic.twitter.com/g9DRS05cZY
— SDS (@strankaSDS) November 6, 2025
Jaša Jenull ne bo zajahal motorja, kot je v odzivu na Šutarjev zakon slikovito “predlagal” Janez Janša je pa za sredo pred parlamentom napovedal protestno akcijo na kateri bodo “poslanke in poslance skupaj posvarimo pred sprejemanjem represivnega in neustavnega (Šutarjevega) zakona”..
Pred tem je zbudila veliko zanimanje karikatura poslanca Svobode Lenarta Žavbija v odpravi esesovskega oficirja.
“Pridružite se nam v sredo, 12. novembra 2025 ob 11.00 na Trgu republike, da poslanke in poslance skupaj posvarimo pred sprejemanjem represivnega in neustavnega zakona!
Skupaj s širokim naborom glasov iz civilne družbe bomo predstavili poglavitne nevarnosti ter potencialno neustavna in nesorazmera določila predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t.i. Šutarjevega zakona). Poslance ter poslanke bomo pozvali k razmisleku o pravnih, demokratičnih in socialnih temeljih te države (in o programskih načelih lastnih strank) ter zavrnitvi predloga!
Tragični dogodek v Novem mestu je politika izrabila do skrajnosti – za neokusna medsebojna obračunavanja in za nabiranje cenenih političnih točk na plečih marginalizirane manjšine in tudi vseh ostalih prizadetih prebivalcev in prebivalk. Brez poglobljenega razmisleka o možnostih in nujnosti zagotavljanja varnosti z uporabo trenutno veljavne zakonodaje se je dogodek izrabil za nesorazmerno povečevanje policijskih pooblastil, zmanjševanje zakonske zaščite za vse prebivalce, socialno-kaznovalne ukrepe ter pošiljanje vojske na meje. Če začnemo pristajati na tako sprejemanje zakonov po hitrih postopkih ob ignoriranju vseh demokratičnih varovalk in pomislekov pravne stroke, se bomo prej ali slej zbudili v policijski (in celo vojaški) državi!
Zakon, ki ga je vlada potrdila brez glasu proti, poslanci in poslanke pa bodo o njem prvič glasovali v petek, 14. novembra, posega v vsaj osem drugih zakonov in med drugim omogoča: vstop policije v tuje stanovanje brez odredbe sodišča; omejevanje pravice do protesta in izražanja mnenja, saj lahko policija katerokoli območje razglasi za varnostno tvegano in nad njim izvaja poostren nadzor; uporabo nezakonito pridobljenih dokazov v sodnih postopkih; omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči; kaznovanje mladoletnih mater z odvzemom avtonomije in denarne pomoči; odvzem otroških dodatkov v denarju otrokom, ki šole ne obiskujejo redno …
Poglobljene vsebinske pripombe Pravne mreže za varstvo demokracije najdete na: https://pravna-mreza.si/…/demokracija-in-pravna-drzava…/
V sredo bomo torej poslanke in poslance pozvali, naj k vladnemu predlogu pristopijo z razumom in brez panike, naj ne nasedajo hujskanju in histeriji, ter zakon v tej obliki zavrnejo. S sprejetjem zakona bodo namreč praktično izničene vse dobre in ljudem koristne poteze, ki jih je sedanja koalicija s tresočo roko in obotavljaje storila v zadnjih treh letih in pol. Njihova poglavitna zapuščina pa bo zakon, ki uvaja policijsko državo, kriminalizira revščino in ustvarja videz odločnosti in moči za ceno zmanjševanja zakonskih in ustavnih pravic vseh nas, hkrati pa niti ne naslavlja ključnih vzrokov za tragične dogodke v Novem mestu.
Če jih nič drugega ne premakne pa bi morali poslanci in poslanke navsezadnje razmisliti vsaj o tem, kaj se bo zgodilo, če bodo represivni potenciali “Šutarjevega zakona” po volitvah na razpolago trenutni opoziciji …
Upamo, da se vidimo v čimvečjem številu na Trgu republike v sredo ob 11ih!”, je na družbenem omrežju Facebook zapisal Jaša Jenull.
Še pred tem je Jenull spravil na noge desni del twitosfere z zapisom na Facebooku, kjer je ob smrti Aleša Šutaraja med drugimo bjavil fotografijo prometne nesreče v Novem Mestu v kateri je umrla 56 letna peška. „Ta cigan pa je namerno in zverinsko pred vsemi ubil našega Acota in se potem pustil aretirati!,“ je zapisal Jenull.
Nad Šutarjev zakon so se odzvali tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer opozarjajo, da ukrepi iz Šutarjevega zakona predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar jih ne bi smeli sprejemati brez resne razprave. Pri več ukrepih se tudi odpira vprašanje njihove skladnosti z ustavo. Poslance pozivajo, da predloga zakona v takšni obliki ne sprejmejo.
.@aleshojs: Danes me je res presenetil nastop predstavnice Gibanja Svoboda. Prvič v tem mandatu so priznali, da del odgovornosti nosijo tudi nevladne organizacije.
— SDS (@strankaSDS) November 10, 2025
Ironija? Ogromna.
Spomnimo se, kako je Golob še pred volitvami z nevladniki na Trgu republike dvigoval loparčke –… pic.twitter.com/0a4y1THKXs
Predlog po mnenju pravne mreže vzbuja resne pomisleke že zaradi hitrosti in tajnosti njegove priprave. Prav tako posega na več različnih pravnih področij, glede na obseg in težo predlaganih sprememb pa bi bilo nujno treba izvesti razpravo z relevantnimi deležniki, strokovno javnostjo in civilno družbo, so prepričani. Z vidika načela pravne države je tudi nedopustno, da se tako obširni in resni represivni ukrepi sprejemajo in uvajajo ad hoc in kot “poskus” brez resnega premisleka. To velja še toliko bolj, ker številni ukrepi resno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine ter jih zmanjšujejo, so dodali.
Predlog zakona med drugim širi nabor možnosti, kdaj lahko policija brez odredbe sodišča vstopi v tuje stanovanje. V pravni mreži ob tem opozarjajo, da je stanovanje in z njim povezano varstvo posameznikove zasebnost ena najbolj varovanih ustavnopravnih dobrin, posegi izvršilne veje oblasti brez predhodnega sodnega nadzora pa morajo biti zato posebej omejeni.
Od ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila policije, je z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin po njihovem mnenju posebej problematičen tudi ukrep, ki uvaja možnost uporabe tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. Ocenjujejo, da je določba o tem pomensko preširoka in preveč nedoločna.
Poleg ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila policije, so po navedbah pravne mreže še zlasti problematični ukrepi na področju pravosodja oziroma kaznovalnega prava, saj bistveno posegajo tako v materialno kot tudi v procesno kazensko zakonodajo. Še posebej pa so problematični ukrepi, ki predvidevajo odstop od določb kazenskega zakonika. Določbe so po njihovem mnenju sporne tako z vidika pravne varnosti in predvidljivosti ter načela zakonitosti v kazenskem pravu kot tudi z vidika načela enakosti.
V zvezi z začasno spremembo lažjih oblik tatvine in poškodovanja ali uničenja tuje stvari v prekrške pa izpostavljajo nesorazmerne zneske glob glede ne znesek odtujene ali poškodovane stvari.
V pravni mreži opozarjajo, da morajo vsi ukrepi, ki lahko predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, prestati tudi t. i. strogi test sorazmernosti, po katerem je treba presoditi, ali je konkretna zakonska ureditev primerna, nujna in sorazmerna v ožjem smislu. Ob preučitvi predloga zakona pa ugotavljajo, da je bila ta presoja pri posameznih predlaganih ukrepih pomanjkljiva oziroma je sploh ni bilo, pri čemer številni ukrepi najverjetneje ne bi prestali presoje njihove ustavnosti, so še zapisali.
Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je vlada sprejela na seji minuli teden, vsebuje pa nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. DZ bo o njem predvidoma odločal v ponedeljek, 17. novembra.