Stranki SDS in NSi sta na današnji skupni novinarski konferenci opozorili na problematiko zmanjševanja števila volišč v Sloveniji. To je najbolj prizadelo podeželske volilne okraje, opozarjajo. Pristojne pozivajo, naj zagotovijo, da se volišča vrnejo na podeželje, saj je treba vsem volivcem zagotoviti enakost volilne pravice.
Prvak SDS Janez Janša je uvodoma spomnil, da je bilo ob plebiscitu o samostojnosti v Sloveniji manj kot 1,4 milijona volilnih upravičencev, ki so volili na približno 4130 voliščih. Danes ima volilno pravico skoraj 1,7 milijona volivcev, volišč pa je manj kot 3000.
“To pomeni, da izvajanje ustavno zagotovljene volilne pravice ni enako dostopno tistemu, ki ima v Ljubljani do volišča sto ali dvesto metrov, kot nekomu v podeželskih okrajih, kjer je lahko do volišča pet, deset ali več kilometrov,” ugotavlja.
Spomnil je, da se je ukinjanje volišč dogajalo v več valih. Prvi val je nastopil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, drugi pa po letu 2011. Večina, skoraj 800 volišč, je bila ukinjenih do leta 2011, po tem letu pa še več kot 400, je nanizal. Ob tem v ljubljanskih volilnih okrajih skoraj ni bilo ukinjenih volišč, medtem ko je bilo v nekaterih podeželskih okrajih ukinjenih tudi polovica volišč, pogosto tam, kjer ni urejenega javnega prevoza, je izpostavil.
To se po njegovem odraža tudi na volilni udeležbi, predvsem na državnozborskih volitvah. “V ljubljanskih okrajih je volilna udeležba velikokrat tudi 20 odstotkov višja kot v podeželskih, še posebej v 7. in 8. volilni enoti,” ugotavlja prvak opozicije.
Razloge zato vidi tudi v ureditvi, po kateri so lahko predsedniki okrajnih volilnih komisij le sodniki, ki opravljajo sodniško službo. “Očitno je, da je preko tega omrežja prihajajo tudi do signalov, preko katerih so se potem ukinjala volišča,” ugotavlja Janša.
Enakost volilne pravice mora biti zagotovljena vsem, zato v SDS na Državno volilno komisijo in na vse tiste, ki odločajo v okrajnih volilnih komisijah, naslavljajo poziv, da naredijo vse, da se volišča na podeželju vrnejo. Dokler enakost volilne pravice, kar zadeva dostop do volišč, ne bo zagotovljena, po njegovem težko govorimo o poštenih volitvah.
Pozivu SDS se pridružujejo v stranki NSi. “Z ukinitvijo in z združevanjem volišč ljudem onemogočamo udeležbo na volitvah. To se žal sistematično dogaja že daljše časovno obdobje,” ugotavlja predsednik stranke Jernej Vrtovec. V stranki poudarjajo, da Slovenija ni le Ljubljana in Maribor, ampak tudi slovensko podeželje. “Vsak ima pravico, da gre enakopravno na volišče in voli,” je poudaril.
Po mnenju Vrtovca bi morali strmeti k temu, da imamo čim več volišč, v praksi združevanja in ukinjanja volišč pa vidi simptom časa, “ko želi tudi vlada prek nadzornih institucij pravne države vplivati na potek dogodkov pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.”
Po mnenju Vrtovca bi morali biti skupen interes vseh političnih strank, da imajo ljudje enakopravno možnost udeležbe na volitvah, zato k pozivu za ohranitev oziroma povrnitev volišč na slovenskem podeželju poziva tudi ostale politične stranke.
Na Državni volilni komisiji (DVK) so za medije pojasnili, da se volišča določajo za vsake volitve oziroma referendum posebej. Direktor službe DVK Igor Zorčič pa je dejal, da “Slovenija po konfiguraciji terena ali pa razpršenosti ne odstopa od na primer ne Avstrije ne Hrvaške, pa ima še vedno večje število volišč na volivce ali pa na prebivalce kot te države. Poleg tega se je z leti spremenil volilni sistem in z njim volilna praksa, ki po Zorčičevih navedbah pozna tudi druge pristope pri omogočanju izvrševanja volilne pravice vsem volivcem, to je da imajo možnost glasovati tudi po pošti, po pošti iz tujine, na predčasnem glasovanju, česar pa leta 1990, na katero se sklicujejo v opoziciji, ni bilo na voljo.
Temu je pritrdil tudi član DVK na predlog Svobode Marjan Jarkovič, ki je v pisnem odzivu na navedbe Janše in Vrtovca spomnil, da se je število volišč zmanjšalo tudi na račun zahteve, da so volišča prilagojena za invalide. Sledeč ustavni odločbi iz leta 2011 je DZ po Jarkovičevih besedah šele leta 2017 sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki jo je sopodpisalo kar 81 poslancev, med njimi tudi omenjena poslanca, in ki je z večletnim zamikom med drugim implementirala tudi dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašajo na pravno praznino na področju glasovanja po pošti ter dostopnost volišč invalidom.
Jarkovič je ostro zavrnil Janševe in Vrtovčeve navedbe, da želi tudi vlada prek nadzornih institucij pravne države vplivati na potek dogodkov pred naslednjimi volitvami in da naslednje državnozborske volitve zaradi sedanje mreže volišč ne bodo poštene. “DVK in okrajne volilne komisije so namreč samostojni in neodvisni organi, zato nanje vlada nima nobenega vpliva. Vodijo jih sodniki, v njih pa sodelujejo tako neodvisni pravni strokovnjaki kot tudi skladno z načelom političnega pluralizma predstavniki parlamentarnih strank,” je dodal.