Vladna ekipa je včeraj obiskala Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino ter Velenje. Med drugim je na terenski seji v Mozirju začela obravnavo predloga zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, pristojni s premierjem Robertom Golobom na čelu pa so si ogledali tudi stanje obnove po ujmi leta 2023.
Das untergang pic.twitter.com/7vy12Dl2JA
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 7, 2025
S predlogom zakona o postopnem zapiranju premogovnika se po navedbah vlade vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje. Zakonski predlog predstavlja glavni korak pri uresničevanju nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033. Postopno zapiranje je nato predvideno do leta 2045.
Premier Robert Golob je ob zaključku vladnega obiska v Velenju izrazil prepričanje, da bo na koncu zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje urejen na način, ki bo dajal rudarjem in njihovim družinam socialno varnost. Današnji pogovor z vodstvom Premogovnika Velenje in predstavniki zaposlenih je opisal kot ploden.
Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je vlada s premogovnikom usklajena v vseh ključnih elementih, ni pa še usklajena s sindikati. Vodstvo premogovnika bo pripravilo 20-letni okvirni program zapiranja in sanacije. Novak pričakuje, da bo vlada predlog zakona potrdila do konca oktobra in ga poslala v DZ.
Predlog zakona o postopnem zapiranju premogovnika je glavni korak k temu, da se bo pravičen prehod iz premogovne regije v drugo dejansko nadaljeval in zaključil, je poudaril minister. Vrednost projekta je ocenil na 1,1 milijarde evrov.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec se je strinjal, da je tehnični del zakona primeren, socialni vidik pa je še predmet usklajevanj. Kot je povedal predsednik sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot, je sporno to, da se lahko družba HTZ odproda, prav tako so po njegovih besedah sporne zadeve okoli predčasnega upokojevanja.
Vlada je začela tudi obravnavo izhodišč za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Seznanila se je tudi s projekti iz sklada za pravični prehod, prek katerega bo v to regijo v obdobju 2021-2027 usmerjenih skoraj 189 milijonov evrov.
Obravnavala je tudi stanje pri odpravljanju posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023. To po njeni ocenah poteka dobro. Na podlagi dosedanjih dejavnosti pričakuje, da bo večina sanacijskih del predvidoma končana v treh letih.
Kot so spomnili v vladni službi za obnovo po poplavah in plazovih, sanacija poteka v občinah Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje, Vransko, Braslovče, Tabor, Prebold, Polzela in Žalec.
Po njihovih ocenah so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, ob doslednem izvajanju programov in angažiranju vseh nosilcev nalog pa bi lahko bila odprava posledic zaključena v predvidenem petletnem obdobju, z izjemo nekaterih zahtevnejših investicij na področju urejanja porečja Savinje.
Za odpravo posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi je bilo lani namenjenih več kot 62 milijonov evrov, od tega skoraj 21 milijonov evrov za sanacijska dela na območju Savinje. V postopku sprejemanja so trije državni prostorski načrti, ki bodo izboljšali poplavno varnost celotne Savinjske doline.
Golob si je med drugim ogledal popoplavno obnovo v naselju Struge in v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Ocenil je, da sanacija poteka dobro. Ob obisku družin, ki so se že vselile v nove domove, je izpostavil, da “v takih primerih res zaigra srce”.
Pristojni se po njegovih besedah pri zagotavljanju bivališč za tiste, ki so se morali po ujmi trajno izseliti, trenutno osredotočajo na družine, ki pomoč sprejemajo in pri katerih lahko pričakujejo učinkovite rešitve. “Od 350 družin jih pomoč zavrača med 20 in 30, vsi ostali so v postopku reševanja, zato verjamem, da bodo do rešitev prišli dovolj hitro,” je dejal.
Po njegovih besedah je vlada po ujmi ukrepala hitro in odločno, med glavnimi cilji pa je bil čimprejšnji vnovični zagon gospodarstva. Družbo BSH Hišni aparati Nazarje je izpostavil kot eno ključnih podjetij v regiji. Spomnil je, da so skupaj z vodstvom iskali rešitve za zaščito njene lokacije in ohranitev delovnih mest.
“Tik pred sprejetjem je občinski prostorski načrt, ki bo omogočil selitev dela proizvodnje podjetja na poplavno varnejšo lokacijo. Ta ni v drugi občini, ampak le čez cesto. S tem se ohranja delovna mesta in razvoj kraja,” je poudaril Golob.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je ogledala potek del na severnem kraku tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Kot je povedala, čakajo še na eno pravnomočno gradbeno dovoljenje, nato bo celoten odsek v gradnji. Trenutno potekajo dela na zahtevnem odseku Velunja, ki naj bi bila končana do jeseni 2029.
Spomnila je tudi na sanacijo državnih cest, poškodovanih v poplavah avgusta 2023. Na tem področju trenutno izvajajo 24 projektov v skupni vrednosti skoraj osem milijonov evrov, za dodatnih 13 pa naj bi se dela začela do prihodnjega leta. Med njimi je tudi dolgo pričakovana obvoznica Luče.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je z županjo občine Vransko Natašo Juhart podpisala pogodbo o obnovi Schwentnerjeve hiše, vredno 620.000 evrov. Ministrstvo bo iz evropskih sredstev zagotovilo 520.000 evrov. Prenova bo obsegala statično sanacijo, novo električno napeljavo in izboljšano dostopnost za osebe z ovirami.
Schwentnerjeva hiša po ministričinih besedah sodi med osrednje kulturne ustanove na Vranskem, obnova pa bo po njenem mnenju nadgradila vez med bogato kulturno dediščino in sodobnimi potrebami skupnosti. Popoldne je ministrica podpisala še pogodbo za ureditev rondele na Velenjskem gradu.
Minister za javno upravo Franc Props se je srečal z načelnicama upravnih enot v savinjsko-šaleški regiji ter župani Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč, Tabora in Vranskega. Ocenil je, da je sodelovanje med državno upravo in lokalnimi skupnostmi dobro. Kot je povedal za STA, posebnih težav niso zaznali.
Po njegovih besedah so pogovori potrdili, da upravne enote učinkovito opravljajo svoje delo in dobro sodelujejo z občinami. “Vesel sem, da je bil tudi s strani županov odziv pozitiven. Upravne enote na področjih, kjer se stikata občinska in državna raven, dobro sodelujejo in uspešno rešujejo sprotne izzive,” je dejal.
Dodal je, da sodelovanje še posebej dobro poteka na področju prostora in izdaje gradbenih dovoljenj, kjer postopki potekajo tekoče in v okviru pričakovanj.