V družbi Valicon so pretekli vikend v okviru raziskave POLITIKON preverili, kako je dogajanje preteklega tedna vplivalo na razmerja med strankami. Rezultate primerjamo z zadnjo meritvijo, ki je bila izvedena po enaki metodologiji konec septembra.
Ustanovitev nove stranke zaenkrat brez večjih posledic za obstoječe
V spodnji tabeli primerjamo rezultate prve javnomnenjske raziskave, izvedene po ustanovnem kongresu stranke Prerod in po tudi sicer živahnem tednu v domači politiki – stranka SD je izgubila poslanca in vodjo poslanske skupine, v javnosti pa je še vedno odmevala božičnica. Kot kažejo rezultati meritve, ki smo jo izvedli med 17. in 20. oktobrom na vzorcu n=1.113 anketirancev, pa vse to ni bistveno vplivalo na rezultate posameznih strank in razmerja sil.
Čeprav so v tabeli opazne razlike v rezultatih glede na september, pa sta le dve od teh tudi statistično značilni in sicer rezultat Vesne ter delež neopredeljenih volivcev. Ta je sicer v naših meritvah nižji od nekaterih drugih meritev, saj uporabljamo dvostopenjsko izražanje podpore, s čimer dosegamo višjo stopnjo opredeljevanja anketirancev – poleg prve izbire upoštevamo tudi navajanje bližine strank.
V državnem zboru po tej meritvi morda celo osem strank, od tega kar tri nove
V spodnji tabeli prikazujemo rezultate samo med tistimi anketiranci, ki se opredeljujejo kot običajni udeleženci parlamentarnih volitev, rezultat pa smo med njimi preračunali samo na tiste anketirance, ki so se opredelili, torej brez neopredeljenih. To je namreč pravi pokazatelj, katere stranke bi prestopile volilni prag in kakšno bi bilo razmerje sil v Državnem zboru. V tej tabeli smo tudi sešteli rezultat strank Levica in Vesna, ki bosta na volitvah nastopili s skupno listo (Levica 5,5%, Vesna 2,0%), s pripombo, da dosežek skupne liste ne bo nujno matematični seštevek podpore obeh strank.
Po tej analizi bi se v tem trenutku pet strank zagotovo uvrstilo v Državni zbor, medtem ko se rezultat za stranke Prerod, NSi in predvsem stranke Resni.ca nahaja preblizu volilnega praga, da bi lahko, glede na statistično napako vzorca, govorili o zanesljivi uvrstitvi v Državni zbor.
Udeležba na enaki ravni, »zagotovo« blizu 50%, »bolj verjetno« dobra četrtina
Iz preteklih meritev raziskave Politikon sicer vemo, da je delež tistih, ki se opredeljujejo kot »običajni« udeleženci volitev (»parlamentarnih volitev se udeležujem«) okoli 60%, medtem ko na vprašanje, »Če bi bile danes volitve in bi bile na izbiro samo te stranke, ki ste jih videli na seznamu, kako verjetno bi se udeležili volitev?« odgovor »zagotovo« običajno izbere manj kot 50% vprašanih. Najbolj verjetno je torej, da bo udeležba na volitvah spomladi 2026 nekje med tema dvema mejama, zelo malo verjetno pa je, da bi se ponovila rekordna udeležba iz aprila 2022.