Premier Robert Golob je danes v DZ zatrdil, da spoštuje pravno državo in je sodeloval v vseh postopkih pravosodnih organov in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Noben od teh postopkov še ni zaključen. Če pa izrazi nestrinjanje s tem, o čem se vodijo postopki, je to njegova pravica kot preiskovanca, je pojasnil. O odstopu ne razmišlja.
“To, da se postopki vodijo glede tega, o čem sem se kot predsednik vlade pogovarjal z ministrico svoje vlade, je zame politiziranje in nesistemsko preganjanje korupcije,” je povedal. Kot predsednik vlade je namreč dolžan, da skrbi za koordinacijo dela ministrov. “In če je to nekaj, kar ni dovoljeno, potem se res sprašujem, katere pa so moje naloge, čeprav jih zakon zelo jasno predpisuje,” je poudaril.
O odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da ni storil nič narobe in da s tem, ko je komuniciral s takratno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, tudi integritete ni kršil, je odgovoril na vprašanje poslanca NSi Aleksandra Reberška, ki ga je vprašal, ali namerava odstopiti s premierskega položaja. Kot je dejal poslanec, mu KPK namreč v osnutku ugotovitev očita kršenje zakona o integriteti.
“V vseh postopkih se je zelo jasno izkazalo, da se nisem vpletal v noben konkreten operativni postopek,” je zatrdil predsednik vlade.
Premier Robert Golob je v DZ vnovič zavrnil očitke o domnevno spornem ravnanju v zvezi z računom, ki je bil z njegovim imenom odprt pri Raiffeisen banki v Romuniji. Kot je dejal, je račun odkril decembra 2021, banka pa ga je sama zaprla januarja 2022, pred volitvami v DZ, ker je bil neaktiven. Spomnil je še, da je takrat papirje pokazal javnosti.
Poslanec SDS Zvonko Černač je danes v okviru poslanskih vprašanj premierju dejal, da je začetek mandata aktualne vlade zaznamoval Golobov bančni račun pri Raiffeisen banki v Romuniji. Kot je opozoril, je predsednik vlade v zvezi s tem računom v preteklosti večkrat spreminjal izjave. Dvomi bi bili po Černačevih besedah odpravljeni, če bi predložil izpiske poslovanja prek tega računa, ki da je bil zagotovo aktiven v obdobju od leta 2017 do leta 2022, ko je bil Golob na čelu Gen-I.
“Če je vse čisto in vse jasno, ne vidim razloga, zakaj teh stvari ne bi javno pojasnili. Predzadnja oddaja Tarča je postregla s pisnim odgovorom Raiffeisen banke. Iz tega odgovora izhaja, da v primeru vašega romunskega računa ni šlo za krajo identitete. Banka je torej potrdila, da niste govorili resnice, resnica pa prej ali slej priplava na površje, zato me zanima, kdaj boste javnosti povedali resnico glede romunskega računa,” je dejal poslanec največje opozicijske stranke.
O bančnem računu je premierja med drugim spraševal tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek. “Pred volitvami ste obljubljali, da boste banko tožili do vseh instanc, danes je skoraj konec mandata, pa volivci še vedno ne vedo, kaj je s tem vašim skritim računom. Zanima me, ali ste banko tožili do vseh instanc, kot ste napovedali, in kdo vam je ukradel identiteto? Ter ali vaša teorija zarote tudi drži?” je povprašal Reberšek.
“Res je neverjetno, da se s fantomskim računom, ki ga je banka sama zaprla zaradi neaktivnosti, takoj po tem, ko so se moji odvetniki obrnili nanjo, in je bil zaprt pred volitvami, ukvarjamo še in še in še in še,” je odvrnil premier Golob.
Kot je zatrdil, ima papirje in odgovore banke oz. e-poštni odgovor iz leta 2022, da prek tega računa ni bilo nobenih transakcij. Poleg tega potekajo nadaljnje razčiščevanje in postopki, ki jih vodijo njegovi odvetniki, pri čemer se mu zdi njihova dolgotrajnost glede na sproženo prijavo na tožilstvo in tudi odškodninsko tožbo neverjetna. “Pri vseh teh razčiščevanjih se izkazuje, da se banka izmika na različne načine, tudi jaz bi se na njenem mestu,” je komentiral.
Je pa znova zatrdil, da račun ni bil skrit, da sam zanj dejansko ni vedel oz. je bil z njim seznanjen, preden se je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami podal v volilno kampanjo in je Finančno upravo RS (Furs) zaprosil za potrdilo, da nima računov v tujini. Na Fursu so decembra 2021 našli bančni račun na njegovo ime v Romuniji, sam pa je takoj aktiviral svoje odvetnike, je povedal.
Raiffeisen banka je po njegovih besedah 10. januarja sporočila, “da je 3. ali 7. januarja račun sama zaprla, ker je bil neaktiven”. “Na tem računu, ker že imate papirje, ki sem jih sam posredoval javnosti, nihče jih ni pridobil mimo mene, boste lahko opazili tudi to, da je naslov popolnoma napačen, ta naslov v Sloveniji sploh ne obstaja. Tudi to je eno eno od vprašanj, ki so jih moji odvetniki naslovili na banko. Kako je možno, da lahko sama odpre račun na ime in naslov, predvsem naslov, ki ne obstaja,” je povzel predsednik vlade.
“Tisto, kar je pomembno za slovensko javnost, je, da sem obstoj tega računa prijavil sam pred volitvami, da sem pred volitvami pokazal papirje. “In veste kaj, ljudje so pred volitvami to tudi verjeli. Vi to vlečete na dan samo zato, da bi mogoče prikrili stvari, ki jih sami počnete,” je bil še oster Golob.
Černača je zanimal tudi premierjev komentar na poročilo Urada RS za preprečevanje pranja denarja, iz katerega izhaja, da se je v mandatu aktualne vlade izdatno povečalo število transakcij s t. i. tveganimi državami. Lani jih je bilo 56.567, ob začetku mandata samo nekaj čez 9000 letno, njihov znesek pa se je v tem času povzpel za skoraj osemkrat, s slabe milijarde na prek 7,6 milijarde evrov, je povzel.