DZ na izredni seji obravnava predlog Šutarjevega zakona, ki prinaša nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Čeprav naj bi nocojšnja seja ob sprejemu bila rutinska, pa se je po predstavitvi stališč poslanskih skupin zapletlo, saj je koalicijska stranka Levica odpovedala sodelovanje v razpravi ob sprejemu zakona. Predlogu so sicer podporo napovedali v Svobodi, SD-ju, SDS-u in NSi-ju.
Zakon ne rešuje le enega problema, ureja celoten niz varnostnih, socialnih in procesnih vprašanj, ki so bila predolgo spregledana, je v imenu poslanske skupine Svoboda poudaril Lenart Žavbi. Kot je dejal, verjame, da bodo z njim izboljšali varnost v družbi, povrnili zaupanje ljudi v pravno državo ter otrokom in družinam zagotovili večjo zaščito. Ob tem je Žavbi zavrnil, da bi rešitve nastale čez noč, po njegovih besedah so “globoko premišljene in predebatirane v zadnjih več letih”.
V SD zakonski predlog po besedah Damijana Bezjaka Zrima podpirajo, ker je “reakcija na stanje, ki ga je več let spremljal vzorec neodzivnosti, podcenjevanja in zamegljevanja odgovornosti institucij”. Dodal je, da končno vidijo politično voljo, da se problemi začnejo reševati. V SD ocenjujejo, da so z dopolnili, ki jih je na predlog njihove poslanske skupine in poslanske skupine Svobode sprejel odbor, zakon izboljšali in vnesli dodatne varovalke, ki naslavljajo nekatere ustavnopravne pomisleke stroke.
Podporo zakonskemu predlogu so napovedali tudi v opozicijskih SDS in NSi. Vladi so sicer ob tem očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o zaskrbljujočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije.
“Žal se mora zgoditi tragedija, da so se na hitro pripravile zakonske rešitve,” je v imenu poslanske skupine SDS dejal Andrej Kosi. Po njihovi oceni so nekatere rešitve v predlogu zakona dobre, nekater pa neustrezne. Pojasnil je, da imajo ob številnih kritikah in pomislekih glede podpore zakonu nekatere pomisleke, ker pa je namenjen izboljšanju varnostnih razmer in je v prid boljšemu življenju Slovenk in Slovencev v jugovzhodnem delu Slovenije, bodo glasovali za njegovo sprejetje.
Tudi v NSi so opozorili, da gre za na hitro spisan zakon. Ker pa je ta sporočilo tistim, ki kršijo zakonodajo, in tudi institucijam, da morajo delovati, po besedah Vide Čadonič Špelič ocenjujejo, da ga je vredno podpreti. “Ker gre za ljudi, ne za vas, koalicija, bomo v NSi ta zakon podprli, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosite vi. Popravnega izpita ne boste več imeli,” je poudarila poslanka.
Medtem je Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da vprašanje varnosti postavljajo med ključne prioritete in se strinjajo, da je treba zakonodajo na določenih področjih zaostriti. A je to treba narediti v sistemskih zakonih, s soglasjem stroke in ob širokem političnem soglasju. “Dokler pa vlada pristopa na kaotičen način pri zakonodaji, ki zahteva zelo natančne procese, brez podpore stroke in mimo temeljnih pravil parlamentarizma”, takega ravnanja ne morejo podpreti.
Stališče stranke Levica je predstavil Nataša Sukič. Njen nastop objavljamo v celoti: “Pred nami je Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki je bil v javnosti predstavljen kot nujni odziv na tragičen dogodek v Novem mestu. Ta dogodek nas je vse globoko pretresel, saj opozarja, da je nasilja v družbi vse več. V Levici razumemo stisko ljudi, njihov strah in se tudi strinjamo, da država mora ukrepati in mora ukrepati odločneje, kot je doslej. A v tem primeru nas prenagljeno in nepremišljeno ukrepanje postavlja pred pomembna ustavno pravna vprašanja. Ukrepi morajo biti zakoniti, ustavni in sorazmerni. To je za nas v Levici neizpodbiten okvir. Zavedati se namreč moramo, da zakonov ne pišemo za posamične primere, ampak kot abstraktna načela, ki morajo veljati enako za vse. Kdor pravi, da dobivajo Romi preveč otroških dodatkov, ta naj se zaveda, da hoče hkrati vzeti isto pomoč enako veliki družini slovenskega porekla. Kdor misli, da je varovalk, preden lahko policija podre vrata neke hiše v Žabjeku, preveč, ta piše enaka pravila tudi za svoja vrata. Kot stranka smo pri snovanju ukrepov v zakonu sodelovali in iskali primerne in sorazmerne rešitve. Z nekaterimi ukrepi smo zadovoljni in se z njimi strinjamo, vendar pa se je treba zavedati. Ukrepi, ki jih snujemo, da bi naslovili te probleme morajo biti skladni z ustavnim redom in okvirom in hkrati morajo zagotoviti, da ne bomo postopoma zamenjali varnosti za svobodo. Prav zato morajo biti vsakršni izredni ukrepi jasno utemeljeni, časovno omejeni in podvrženi najstrožjemu sodnemu ter parlamentarnemu nadzoru. Odmiki od ustavnih standardov preprosto niso združljivi z načeli pravne države. V naši poslanski skupini smo zakon natančno preučili. Pregledali smo vsa pravna mnenja, ki so bila posredovana Državnemu zboru, in se dodatno posvetovali z več priznanimi pravniki, vključno z dvema nekdanjima ustavnima sodnikoma. Tokrat so pravni strokovnjaki neobičajno enotni. Gre za resne posege in odmike od temeljnih načel kazenske zakonodaje. Kakor tudi korenit poseg v sorazmerno zakonodaje na številnih področjih. Pri usklajevanjih smo tvorno sodelovali. Določene amandmaje, ki so dopolnjevali posamezne ukrepe smo bili tudi pripravljeni sopodpisati in podpreti. Kot rečeno, podpiramo prizadevanja posebej Ministrstva za delo, da se zaščiti mladoletne mamice ter poskrbi za boljšo vključenost otrok v šole in vrtce. Podpiramo tudi ukrepe zasega premoženja nezakonitega izvora in še nekaj drugih ukrepov. Ob tem pa ostajajo dileme, ki segajo na področje ustavne skladnosti povečanih varnostnih pooblastil policiji. Še zmeraj odprte. Amandmaji jih na žalost niso v zadostni meri odpravili, kot tudi ne pripomb Zakonodajno-pravne službe. Ob vsem povedanem in prebranem v zadnjem tednu je jasno predvsem eno: tako občutljive zakonodaje ne bi smeli snovati na tak način. Dobesedno čez noč. Ne bi smeli na tak način napisati in ne na tak način obravnavati.
Zavedati se je treba, da bo ta zakon veljal za vse, da nas vse zadeva, in da bo sprejem zakona pomenil nevaren precedens, ki bo utrdil prakso reševanja družbenih problemov z represijo, razgradil temeljna ustavna načela in Slovenijo postavil na pot sistemske erozije človekovih pravic. Praksa bo povedala svoje, zelo verjetno tudi Ustavno sodišče. V Poslanski skupini Levica ocenjujemo, da ni več pripravljenosti, da bi se odpravile vse ustavne spornosti in dileme v Šutarjevem zakonu. Prepričani smo, da se strahu in izrednih dogodkov ne sme izrabljati za trajno spreminjanje narave pravne države, zato pri njegovi nadaljnji obravnavi ne bomo sodelovali. Hvala lepa”.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je po nastopu Sukičeve zahtevala eno uro odmora. Sejo spremljamo.