Predloga proračunov za leti 2026 in 2027 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata dosedanje prioritete vlade, to so socialna država, znanje, investicije in varnost. Dokumenta sledita cilju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, je dejal v predstavitvi v DZ.
Golob je spomnil, da je Slovenija v mandatu te vlade resneje zakorakala na pot strukturnih sprememb. Te bodo imele dolgoročni učinek. “Vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, mogoče pa dajejo vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri,” je dodal.
“Javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, vendar počasneje od gospodarske rasti, primanjkljaj je bil tako nižji od realne gospodarske rasti. Javni dolg smo tako vsako leto zniževali in danes je za približno 15 odstotnih točk nižji od realne gospodarske rasti,” je med drugim dejal Golob.
Med prioritetami predstavljenih proračunskih dokumentov je izpostavil štiri stebre, na katerih vlada “gradi od začetka mandata in bo gradila tudi v naslednjem”. To so socialna država, znanje, investicije in varnost.
“Proračunske prioritete ostajajo štirje stebri, na katerih gradimo od začetka tega mandata in bomo gradili tudi v naslednjem. Prvi steber je socialna država po meri Slovenk in Slovencev. Samo socialna država namreč lahko krepi javno dobro.
“Druga prioriteta je znanje, saj se zavedamo potrebe po vlaganju v znanje, v inovacije. V tem mandatu smo podvojili sredstva in tudi sedanji proračun povečuje sredstva v oblikovanje znanja, brez katerega ne moremo biti konkurenčni v svetu.
“Žal ne živimo v svetu, ki bi nas navdajal z občutkom varnosti ali miru, pa si kljub temu za tak svet neumorno na vse načine prizadevamo v zunanji politiki: prizadevamo si tako na področju Bližnjega vzhoda, v Ukrajini, prizadevamo si drugod po svetu.
“Verjamemo, da je na dolgi rok lahko uspešna le tista družba, ki uspe uravnovesiti na eni strani ukrepe za varnost, konkurenčnost in pa socialno blaginjo ljudi.
Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa zvišujejo za 3,2 odstotkov na 17,7 milijarde evrov. Leta 2027 se bo poraba zvišala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa na 16 milijard evrov.
Golob je dejal, da proračuna sledita cilju vzdržnosti javnih financ. Primanjkljaj v nobenem letu ne bo presegel treh odstotkov bruto domačega proizvoda, to pa je bistveno manj, kot je povprečje držav članic EU, je povedal.
Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič.
Ključna naloga vlade v prihodnjih dveh letih bo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zniževanje proračunskega primanjkljaja, ki je načrtovan nekoliko nad dvema milijardama evrov. “Vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti,” je zatrdil danes v DZ.
Boštjančič je danes na izredni seji DZ, na kateri je skupaj s predsednikom vlade Robertom Golob predstavil predlog proračunov za prihodnji dve leti, povedal, da je proračunski primanjkljaj v obeh prihodnjih letih načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov. To je 2,9 oz. 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
“Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji,” je dejal. Zniževanje primanjkljaja je zato izpostavil kot ključno nalogo, vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti. “Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna in usmerjena v prihodnost,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da bodo proračunska sredstva v naslednjih dveh letih usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, je nadaljeval. Spomnil je še na ukrepe za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pa pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.
Prihodki bodo prihodnje leto nekaj nižji od doslej načrtovanih, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Znašali bodo 15,6 milijarde evrov, je povedal Boštjančič. Pričakuje zmanjšanje priliva od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Leta 2027 naj bi se davčni prihodki spet zvišali.
Odhodki se medtem leta 2026 zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Zaradi učinkov plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu se bodo med drugim zvišali izdatki za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna, je povedal.
Leta 2027 se bodo odhodki povečali na 18,1 milijarde evrov. To rast je pojasnil predvsem z rastjo stroškov dela, odplačil obresti, novega zadolževanja ter transferjev posameznikom in gospodinjstev. Prihodkov naj bi se v proračun leta 2027 steklo skupaj 16 milijard evrov.
Povprečnina za občine je v obeh letih določena v višini 810 evrov, kar je pet odstotkov več, kot bodo občine prejele za leto 2025. Vendar pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine še potekajo, je povedal minister.
Vnovič je predvidena tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026, za zdaj v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v letošnjem juniju, a se lahko socialni partnerji po njegovih besedah dogovorijo tudi drugače.
Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov.
V letu 2026 bo potrebna bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa v višini 6,5 milijarde evrov.
Boštjančič je spomnil, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj prejšnji mesec znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 0,8 odstotka v letu 2025. Glavni razlog za letošnjo umiritev gospodarske aktivnosti je začasna šibkost izvoza, predvsem zaradi izzivov v evropski industriji, v katero je Slovenija močno vpeta, je pojasnil. Leta 2026 naj bi se rast okrepila na 2,1 odstotka in leto pozneje na 2,2 odstotka.