Največje podpore je okoli tri mesece pred parlamentarnimi volitvami deležna stranka SDS, sledi ji Gibanje Svoboda z rahlim dvigom podpore, je pokazala anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija (TVS) opravil Inštitut Mediana. Stranka Mi, Socialisti je prehitela Prerod Vladimirja Prebiliča.
Če bi bile volitve danes, bi 21,1 odstotka vprašanih (novembra 21,4) volilo stranko SDS, na drugem mestu je Gibanje Svoboda s 17,5 odstotka, ki je dobila za skoraj odstotno točko višjo podporo kot novembra (16,7 odstotka). Sledi koalicijska SD s 5,7 odstotka (novembra 6,1) in opozicijska NSi s 4,4 odstotka podpore (novembra 4,9). Na peto mesto se je uvrstila zunajparlamentarna stranka Resnica, ki bi jo podprlo 4,2 odstotka vprašanih (novembra 4,1).
Blizu parlamentarnega praga sta po tem merjenju javnega mnenja še stranki Levica in Vesna, ki bosta na volitvah nastopili s skupno listo. Volilo bi ju 3,7 odstotka vprašanih, kar je manj kot je v novembrski anketi dosegla Levica sama (3,8 odstotka). Demokrate bi volilo 3,5 odstotka vprašanih (novembra 3,2), sledi stranka Mi, socialisti, ki bi jo podprli trije odstotki vprašanih. Stabilno podporo imajo Pirati z 2,5 odstotka (novembra dva odstotka). Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča, ima 2,4-odstotno podporo (novembra 2,9).
Mediana je preverjala tudi priljubljenost politikov. Na vrhu lestvice ostaja predsednica države Nataša Pirc Musar. Sledi ji gospodarski minister in predsednik stranke SD Matjaž Han. Na tretjem in četrtem mestu sta tesno skupaj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in evropska komisarka za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi Marta Kos. Na peto mesto so vprašani uvrstili predsednika Demokratov Anžeta Logarja.
Do 10. mesta si z zelo podobnimi ocenami sledijo zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik NSi Jernej Vrtovec, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, finančni minister Klemen Boštjančič in sokoordinatorica Levice ter ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Premier Robert Golob se je uvrstil na 13. mesto. Prejel je nižjo oceno od predsednika državnega sveta Marka Lotriča na 12. in predsednika SDS Janeza Janše na 11. mestu.
Anketa je preverjala tudi, ali državljani podpirajo namero vlade, da popolnoma prepove delo zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnikih. Popolno prepoved podpira 44,7 odstotka vprašanih, proti njej pa jih je 43,6 odstotka. 11,6 odstotka vprašanih se do vprašanja ni opredelilo.
Mediana je v anketo vključila tudi vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za to, da se preiskava smrti Aleša Šutarja uspešno konča. Največ anketirancev je odgovorilo, da so to policisti (24,6 odstotka), na drugo mesto so uvrstili sodstvo (21,8 odstotka). Politika je na tretjem mestu (8,7 odstotka), tožilstvo, ki vodi preiskavo, pa je z 11,9 odstotka šele na četrtem mestu. Več kot 16 odstotkov vprašanih ni izbralo nobenega odgovora ali pa na vprašanje niso želeli odgovoriti.
Druga v nizu raziskav javnega mnenja, ki jih bo Inštitut Mediana za Televizijo Slovenija pripravljal do volitev marca prihodnje leto, je potekala med 15. in 18. decembrom. Prek spletnih in telefonskih anket je sodelovalo 720 državljanov.
Tudi v novembrski anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik izvaja Ninamedia, SDS ohranja največjo podporo. Volilo bi jo 22,1 odstotka vprašanih (novembra 21,4 odstotka). Za Gibanje Svoboda bi se odločilo 17,1 odstotka vprašanih (novembra 16,1 odstotka). Anketa tudi kaže, da več kot polovica (55 odstotkov) anketirancev meni, da je delo vlade neuspešno.
Za SD bi se odločilo 7,1 odstotka vprašanih (novembra 6,9 odstotka). Sledijo Demokrati s 5,6-odstotno podporo (novembra 6,9). NSi bi volilo 4,6 odstotka vprašanih (Novembra 5,3), Levico pa 4,4 odstotka anketirancev (novembra 6,6).
Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 29,9 odstotka vprašanih (novembra 23,6 odstotka). Volitev se, enako kot novembra, ne bi udeležilo 4,4 odstotka vprašanih. Za druge stranke pa bi se odločilo 4,7 odstotka vprašanih (novembra 8,9). Pod druge stranke so anketiranci med drugimi navedli stranke Prerod, Resni.ca, stranki SLS in SNS, Glas upokojencev, Pirate ter stranko Zaupanje.
Izračun sedežev v DZ ob upoštevanju glasov opredeljenih anketirancev po navedbah Dnevnika kaže, da bi SDS pripadlo 32 sedežev, Svobodi 25 in SD 10. Osem sedežev bi zasedli Demokrati, sedem NSi in šest Levica.
Ob vprašanju, katero stranko bi volili, ko so navedene še stranke, ki so že ali naj bi še nastale, je podporo SDS izrazilo 16,1 odstotka anketirancev (novembra 15,9). Sledijo Gibanje Svoboda s 14,9 odstotka (novembra 12,4), stranka Demokrati s 7,8 odstotka (novembra 10,1), SD s 6,4 odstotka (novembra 6,9) in skupna lista Levica in Vesna s 5,2 odstotka podpore (novembra 5,7). Stranko Prerod bi podprlo 4,9 odstotka vprašanih (novembra 6,3), NSi pa 4,3 odstotka (novembra 4,4). Ostalim so anketiranci namenili manj kot 3,8 odstotka glasov.
Da je delo vlade uspešno, meni 38,4 odstotka vprašanih. Kot neuspešno je delo vlade ocenilo 55 odstotkov, neopredeljenih pa je bilo 6,6 odstotka vprašanih.
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, pred predsednikom SD in ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Na četrtem mestu je vodja Demokratov Anže Logar, na petem pa zunanja ministrica Tanja Fajon.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na šestem mestu, na sedmem mu sledi prvak SDS Janez Janša. Sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je na 15. mestu, sokoordinator Levice in ministre za delo Luka Mesec pa je 17.
Ninamedia je v tokratni anketi preverjala tudi oceno izida referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z referendumsko odločitvijo, da se zavrne ta zakon, se ni strinjalo 55,1 odstotka vprašanih, 41,1 odstotka se je s tem strinjalo. Neopredeljenih je bilo 3,8 odstotka. Največ anketirancev (73,8 odstotka) je v stališče o zakonu prepričal osebni razmislek. Kampanja zavoda Srebrna nit kot predlagatelja zakona in vladnih strank je prepričala 9,2 odstotka anketirancev, medtem ko je kampanja zdravniške zbornice in drugih organizacij prepričala 5,4 odstotke vprašanih. Kampanja pobudnika referenduma Aleša Primca in opozicijskih strank je prepričala 2,8 odstotka anketirancev, najmanj anketirancev (2,6 odstotka) pa je prepričala kampanja verskih organizacij.
Med domnevnimi slabosti zakona je 28,5 odstotkov vprašanih navedlo, da bi zakon silil zdravnike, da bi izvajali evtanazijo. 17,9 odstotka anketirancev je izrazilo, da bi zakon omogočal evtanazijo brez soglasja pacienta, 14,8 odstotka pa jih je izrazilo mnenje, da zakon ni upošteval zapovedi, da je življenje sveto. Da bi zakon omogočal evtanazijo duševno bolnih in otrok, je menilo 12,5 odstotka vprašanih. Da zakon ni bil slab, je menilo 12,1 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 2,2 odstotka menilo, da je bil zakon slabo napisan. 1,9 odstotka vprašanih je izrazilo, da bi obstajala (pre)velika možnost zlorab zakona.
Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 15. in 17. decembrom, v njej pa je sodelovalo 700 anketirancev.