Energentski steber Srbije, Naftna industrija Srbije (NIS), se po izteku posebne ameriške licence sooča z najresnejšim trenutkom od uvedbe sankcij. Ministrstvo za finance ZDA (OFAC) podjetju ni podaljšalo dovoljenja, ki je do zdaj omogočalo delno in nadzorovano poslovanje kljub uvrstitvi NIS-a na seznam Specially Designated Nationals (SDN).
Ameriške sankcije in konec “zaščitnega ščita”
NIS je bil januarja letos uvrščen na SDN listo, ker je v večinski lasti Gazprom Nefta (44,9 %) in Gazproma (11,3 %), dveh ruskih podjetij, ki ju ZDA obravnavajo kot del ruskega energetskega sistema, povezanega s financiranjem vojne v Ukrajini.
V zadnjih devetih mesecih so ZDA podjetju večkrat podaljšale posebne licence, ki so omogočale uvoz surove nafte in delno poslovanje s tujimi partnerji. Zadnja licenca je potekla 8. oktobra 2025, nove pa – za zdaj – ni bilo izdane.
S tem se aktivirajo vse omejitve, vključno z blokado ameriških finančnih kanalov, omejitvami v plačilnem prometu in tveganji za tuje partnerje, ki poslujejo z NIS-om.
Izjava NIS-a: “Ostajamo zavezani domačemu trgu”
Podjetje je danes sporočilo, da “natančno spremlja situacijo” in da je cilj “zagotoviti redno oskrbo domačega trga z naftnimi derivati ter ohraniti socijalno stabilnost zaposlenih”.
“NIS je obezbedio dovoljne zalihe nafte za preradu, dok su benzinske stanice uredno snabdevene svim vrstama derivata,” sporočajo iz podjetja.
V primeru prekinitve delovanja tujih plačilnih sistemov (Mastercard, Visa) bo možno plačevati domačo Dina kartico, z gotovino ali prek sistema IPS pokaži, so dodali. Za korporativne kupce in domačo veleprodajo NIS trdi, da “plačilni promet v dinarjih poteka nemoteno”.
Podjetje prav tako potrjuje, da ostaja v stiku z ameriškim Ministrstvom za finance, kjer je 14. marca vložilo prošnjo za odstranitev s SDN seznama (delisting), ki jo je 28. septembra letos dopolnilo.
Kaj pomeni konec licence
Z iztekom licence se NIS sooča s tremi neposrednimi tveganji:
- Zamrznitev plačilnega prometa – ameriške in številne evropske banke bodo ustavile transakcije z NIS-om, s čimer bo oteženo plačevanje uvoza surove nafte, dobaviteljev in zunanjih partnerjev.
- Motnje pri uvozu prek JANAF-a – transport surove nafte prek hrvaškega naftovoda JANAF je pod ameriškim režimom, kar pomeni, da bi lahko vsaka dobava zahtevala novo odobritev. ZDA so po poročanju Reutersa sicer odobrile tedenski odlog do 15. oktobra, kar NIS-u daje minimalen manevrski prostor.
- Omejitve kartičnega poslovanja – v primeru popolne prekinitve sodelovanja z globalnimi kartičnimi sistemi bi bil NIS prisiljen delovati izključno z domačimi plačilnimi instrumenti, kar bi močno upočasnilo prodajo goriva in povzročilo logistične zastoje.
Geopolitični in gospodarski učinki
NIS je ključen za energetsko varnost Srbije: oskrbuje več kot 80 % trga z gorivi, vključno z letalskim in kurilnim oljem. Kakršna koli blokada njegovega poslovanja bi neposredno prizadela gospodarstvo in javne finance države.
Vladni viri v Beogradu naj bi po poročanju regionalnih medijev že intenzivirali pogovore z Washingtonom, da bi se omogočil vsaj delni odlog sankcij, dokler se ne najde trajna rešitev – bodisi v obliki prestrukturiranja lastništva, bodisi z vključitvijo novih ne-ruskih partnerjev.
Analitiki opozarjajo, da bi polna blokada NIS-a pomenila “energetski šok za Srbijo”, saj bi bilo treba gorivo začeti uvažati prek alternativnih poti, kar bi prineslo višje cene in večje stroške logistike.
Delisting – počasna in negotova pot
NIS je marca zaprosil ameriški OFAC za odstranitev s seznama sankcioniranih podjetij. Proces delistinga je dolgotrajen in kompleksen, saj mora podjetje dokazati, da ni več pod ruskih vplivom in da ne deluje v podporo sankcioniranih entitet.
Čeprav uradno sodelovanje z ameriškimi organi še poteka, poznavalci ocenjujejo, da lahko postopek traja več mesecev, medtem ko se poslovanje podjetja vsak dan bolj zapleta.
Kje smo danes
NIS ima trenutno zadostne zaloge surove nafte in derivatov, prodaja na črpalkah poteka normalno, a sistem je pod pritiskom. Ključni preizkus bo v naslednjih dneh, ko bo jasno:
- ali bo ZDA izdala novo začasno licenco,
- ali bo Hrvaška dovolila nadaljnje delovanje JANAF-a,
- ter ali bo vlada Srbije pripravljena aktivirati krizne rezerve in prevzeti del finančnega bremena.
Strogo zaupno: Energetski domino v regiji
Sankcije proti NIS-u niso več le srbski problem, ampak regijski energetski domino. Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Madžarska so povezane v isto dobavno verigo, prek katere potuje ruska nafta.
Če bi prišlo do trajne blokade NIS-a, bi se vpliv ruskega kapitala v jugovzhodni Evropi začel zmanjševati — hkrati pa bi nastal vakuum, ki bi ga lahko hitro zapolnile druge sile: kitajske, arabske ali celo ameriške energetske skupine.
Srbija se torej nahaja v točki, kjer bo morala izbrati smer: ali bo še naprej vztrajala pri modelu “ruske stabilnosti”, ali pa bo začela proces de-rusifikacije strateškega sektorja.
Od tega bo odvisno, ali bo NIS preživel.
Kaj pa Petrol v Srbiji?
Med največjimi vprašanji po izteku ameriške licence NIS-u je tudi, kako bo nadaljeval oskrbo slovenski Petrol d.d. Ljubljana prek svoje hčerinske družbe Petrol d.o.o. Beograd, ki v Srbiji upravlja mrežo več kot 40 bencinskih postaj in pomemben delež veleprodaje goriv.
Do zdaj je bil Petrol eden od večjih sekundarnih odjemalcev derivatov iz rafinerije Pančevo, ki jo nadzira NIS. Če se tokovi surove nafte prek JANAF-a ustavijo ali omejijo, bo Petrol prisiljen iskati alternativne vire dobave — bodisi preko uvoza iz Madžarske (MOL), Slovenije ali pa prek regionalnih terminalov v BiH.
A vse te možnosti prinašajo dodatne stroške in zaplete: Madžarska ima lastne kvote, uvoz prek Slovenije zahteva prevozno logistiko znotraj EU carinskega režima, BiH pa ima svoje omejitve glede skladiščnih zmogljivosti.
Za zdaj Petrol uradno molči, vendar poznavalci razmer pravijo, da podjetje že preverja nadomestne dobavne verige in morebitno povezavo z neodvisnimi traderji v regiji, ki niso neposredno izpostavljeni sankcijam.
Če se NIS ne bo hitro stabiliziral, bo prav Petrol d.o.o. Beograd med prvimi, ki bo moral na terenu izvesti krizni prehod – s posledicami tudi za slovenski energetski sektor.
Viri: Reuters, AP News, NIS.rs, Serbia-Energy.eu, Strogo-zaupno.si analiza