Potem so v torek bili objavljeni posnetki Dominike Švarc Pipan v sredo Nine Zidar Klemenčič, je bil sinoči na vrsti lobist Rok Hodej, čeprav je bil napovedan posnetek Dejana Paravana, ki pa se anoninim avtorjem z tajnim snemanjem očitno niso posrečili. Posnetek Roka Hodeja so objavili anonimni avtorji spletne strani anti-corruption2026.com.

Rok Hodej dela preko svojega podjetja RH3, d. o. o., agencijo za korporativno komuniciranje, specializirano za korporativne in javne zadeve. Pred tem je bil del mednarodne lobistične skupine Aretera Public Affairs, svetovalec za odnose z javnostjo predsednika vlade (2014–2018) in svetovalec za odnose z javnostjo v državnem zboru (2018–2019).
Zanimivo je, da kljub napovednim ni bil objavljen posnetek Dejana Paravana, ki se očitno ni prav osrečil, ker Paravan ni govoril tistega, kar so tuji obveščevalci od njega želeli.

Pomagajmo novinarjem Dela&POPtv, ki ne zmorejo opravljati novinarskega dela.
— Igor Vovk (@VovkIgor) March 12, 2026
Naslov: Tudi Paravan o vplivu Goloba
Kot Nina Zidar Klemenčič, se je v posnetku, kjer govori o vplivu Goloba na GENi, ujel tudi Paravan. Goloba in 10% Jankovića javnost poziva, da nemudoma odstopita! pic.twitter.com/TeBPzZJG8l
Za razliko od prejšnjih posnetkov je, kot ugotavljajo na portalu Domovina, gre za lepljenko posnetkov z več srečanj. Eno izmed njih je potekalo preko spleta, preostala pa se, kot je videti, dogajajo na poslovnih večerjah in sestankih.
cc. @tamaravonta. pic.twitter.com/xxzl8rZi2w
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) March 12, 2026
Ko je poslanec #GS Jure Leben Roku Hodeju svetoval, naj da malo *možgane na off* je Roki to žal vzel dobesedno!
— brutusReloaded (@brutus91101394) March 12, 2026
Novi posnetki, ki potopijo Goloba https://t.co/Auj9KDbWgR pic.twitter.com/IgeMm1nZ6J
»Imam neposredno povezavo s predsednikom vlade,” se v videoposnetku pohvali lobist Hodej, ki je na vprašanje anonimnih avtorjev ali lahko v Gen-I-ju doseže, da se stvari zgodijo odvrne: “Seveda, neuradno.” Glede SDH-ja pa: “Uradno lahko vplivaš na SDH, ta pa lahko na podjetja vpliva neposredno preko upravnih ali nadzornih svetov,” ustroj delovanja predstavi Hodej, ki pove, da predsednik vlade uradno ne more vplivati na podjetij.
Nova pričevanja 1⃣- tokrat lobist Rok Hodej Golob je vzpostavil vpliv na vse podsisteme v državi; o njegovem vplivu na Gen-i preko SDH; odkrito o prikritem financiranju kampanj – kupujejo medijsko pokritost, tudi s pritiskina podjetja; in o principu 'usluga za… pic.twitter.com/Dxj1CWH4tz
— Domovina (@Domovina_je) March 12, 2026
Nova pričevanja 2⃣- Rok HodejVeliko lobiranja se zgodi neuradno, predvsem medijskega; RG lahko naredi vse; "Stranka, ki je na oblasti, vpliva na Telekom Slovenije, ki je eden največjih oglaševalcev, in tako financirajo medije" tervplivajo na… pic.twitter.com/9pV2jOgBPN
— Domovina (@Domovina_je) March 12, 2026
Rok Hodej je bil svetovalec za odnose z javnostjo predsednika v času mandata Mira Cerarja, ki je včeraj dejal , da bi lahko zaradi tajnih posnetkov in vplivanja na volitve iz tujine ustavno sodišče lahko presojalo o morebitnih vplivih na volitve in v primeru ugotovljenega vpliva razveljavilo volitve.
Ustavni pravnik in nekdanji premier Miro Cerar je poskuse dezinformiranja, kot je objava domnevno manipulativnih posnetkov in prisluhov z več vidnimi Slovenci, označil za hud poseg v volilno kampanjo. Čerar je opozoril, da ni ne tehničnih ne pravnih mehanizmov za odziv na manipulacije virtualnega okolja, ki pa lahko vplivajo na poštene volitve.
Volilno kampanjo je v zadnjih dneh zaznamovala vrsta domnevno manipulativnih posnetkov in prisluhov, ki so jih objavili anonimni profili na družbenih omrežjih. Med drugim gre za posnetke domnevnih pogovorov funkcionarjev stranke Svoboda, pogovorov nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan z domnevnim britanskim investicijskim skladom in poslovnih pogovorov odvetnice Nine Zidar Klemenčič prav tako z očitno lažnim podjetjem.
Profili vlade, premierja Roberta Goloba in največje vlade stranke Gibanje Svoboda na Instagramu so bili tarča množičnih komentarjev in domnevno lažnih profilov iz tujine. Medtem na družbenih omrežjih različni profili širijo številne druge posnetke z volilno vsebino, prirejene z umetno inteligenco.
Nekdanjega predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve, sicer pa pravnika in dekana ljubljanske pravne fakultete Mira Cerarja poskusi dezinformiranja volivcev ali manipuliranja na družbenih omrežjih ne presenečajo. Gre namreč za trend, ki ga umetna inteligenca in druga tehnologija le potencirata.
“Seveda pa je to za demokracijo izredno velika nevarnost,” je poudaril. Volivci namreč svoje volilne pravice ne morejo izvajati ustrezno, če niso informirani o vseh okoliščinah, ki zadevajo stranke in volilni proces. “Posnetki lahko seveda močno popačijo informacije, ki bi morale priti do volivcev v nepopačeni, pravilni obliki, kar pomeni, da gre za hude posege v volilno kampanjo, pa tudi nedopustne in manipulativne,” je poudaril Cerar, ki ima tudi sam izkušnje z volilnimi kampanjami, saj je stranko SMC dvakrat peljal na volitve.
Kot je še dejal, lahko to vpliva na volilni izid in sproža reakcije med volivci, nekatere lahko denimo aktivira ali pa naredi pasivne.
Seveda so pri tem po Cerarjevih besedah možni tudi vplivi iz tujine, v smislu slabljenja demokratičnega procesa v Sloveniji in Evropi za dosego interesnih ciljev. Virtualni svet je namreč povsem globalen, ve pa se, da so v EU “določene stranke močno povezane”.
Ustavno sodišče bi lahko presojalo o morebitnih vplivih na volitve
Prav je, da sume kaznivih dejanj pri objavljenih posnetkih razišče policija, vendar pristojni po Cerarjevih besedah nimajo ne tehničnih ne pravnih mehanizmov, s katerimi bi lahko manipulacije virtualnega okolja, ki lahko močno vplivajo na izvedbo poštenih volitev, preprečili ali dovolj hitro odkrili. To je še posebno problematično med volilno kampanjo.
Kdo bi bil na sodni ravni pristojen za morebitno presojanje o domnevnih vplivih na volitve, pa ni določeno. Kot je ocenil ustavni pravnik Cerar, pa je treba pri tem izhajati iz ustavnih določb, saj bi v tem primeru lahko šlo za poseg v ustavne pravice, torej volilno pravico, v pravico sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pravico do informiranosti.
Če bi torej posegi tako vplivali na volivce, da bi to utegnilo bistveno vplivati na izid volitev, potem je po Cerarjevih besedah prav ustavno sodišče tisto, ki bi moralo to presojati. Tako bi skupina državljanov, ki bi zatrjevala, da so jim bile kršene pravice, lahko sprožila postopek z ustavno pritožbo, je dejal. Sam sicer ne ocenjuje, da bi bilo to v tem trenutku že potrebno.
Poleg tega je Slovenija po ustavi demokratična republika, kar je podlaga, na kateri bi lahko “državni organ sprožil kakšen postopek”. Pri tem je poudaril, da je treba demokratičnost “čuvati kot največjo dobrino. Demokracija, pravna država in socialna država so najbolj temeljna načela naše ureditve”.
Cerar, ki je sicer sodeloval pri pisanju ustave, je še ocenil, da bi bilo treba pravni sistem dograditi za zagotovitev sankcij, ki bi utegnile storilce odvračati od takšnih in podobnih dejanj v virtualnem svetu. Naslednja vlada bo tako po njegovem mnenju morala v sodelovanju s pristojnimi organi analizirati volitve tudi v luči dezinformacij, ki se širijo na številnih področjih.

