Odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar Luka Švab je danes v izjavi za medije dejal, da dve SMS-sporočili, na podlagi katerih je KPK ugotovila kršitev integritete premierja Roberta Goloba, “nista padli z neba”. Sta namreč del širše zgodbe in le dva izmed številnih dokazov, ki jih preiskujeta tudi državno tožilstvo in policija, meni.
Švab je uvodoma dejal, da s celotno odločbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) niso seznanjeni, le z delom, ki je bil objavljen v medijih.
Poudaril je, da je treba pri SMS-sporočilih, ki jih je premier poslal tedanji ministrici Bobnar, upoštevati njun kontekst. Že vsebina sporočil pa po njegovih besedah kaže na to, da se je “pred, med in po poslanih sporočilih nekaj dogajalo”.
Ti dve sporočili sta tako samo dva izmed številnih dokazov, ki sta jih pred različnimi organi navedla tako Bobnar kot nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, predvsem v kazenskem postopku, je poudaril. Kako je KPK presojala druge dokaze, v tem trenutku ne ve, saj nima celotne odločbe KPK.
“Seveda si vsakdo integriteto lahko prestavlja drugače, sem pa mnenja, da so za to pristojni neodvisni organi, da ugotavljajo, kje so meje oz. kršitve integritete,” je dejal. Ob tem je izpostavil besede namestnice predsednika KPK Tine Divjak, da tudi eno sporočilo lahko pomeni kršitev integritete. Slednjo je KPK ugotovila in tudi potrdila, je poudaril.
Zagovornik predsednika vlade Goloba Stojan Zdolšek je sredi novembra na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve KPK v zadevah Bobnar in Karigador. KPK je zato obravnavo obeh primerov začasno ustavila.
Švab verjame, da na KPK “vedo, kaj delajo” in da so odločitev za izdajo končnega poročila tudi ustrezno obrazložili. Pristojni organi pa bodo presodili, ali je prišlo do kakšne postopkovne napake. “Upam, da ne in da so bile stvari izpeljane, kot morajo biti, zakonito, po postopku,” je dejal.
Spomnil je tudi, da je Bobnar decembra 2022 poleg prijave na KPK zoper premierja zaradi suma storitve kaznivega dejanja podala prijavo tudi na državno tožilstvo. Na podlagi vseh zbranih dokazov je policija sum kaznivega dejanja potrdila in nadgradila ter na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo, tožilstvo pa je vložilo tudi zahtevo za preiskavo.
Glede slednje ima zgolj to informacijo, da je zahteva za preiskavo pri preiskovalnem sodniku, ki mora o zahtevi za preiskavo obrazloženo odločiti s sklepom. Tudi v tem postopku je namreč Bobnar izključno priča, v morebitnem sodnem postopku pa bi lahko bila oškodovanka, je pojasnil. “Upamo, da bodo vsi organi opravili svoje delo objektivno, strokovno,” je sklenil.
Komunikacija med predsednikom vlade in ministrom za notranje zadeve o policiji ni enaka komunikaciji med predsednikom vlade in katerim koli drugim ministrom,” pa je odločitev KPK-ja, da je premier Golob kršil integriteto, pojasnila Tina Divjak iz KPK-ja.
Namestnica predsednika KPK-ja Tina Divjak je pojasnila, da je policija represivni organ in mora biti zaradi tega samostojna in neodvisna od politike, zato zakon o organizaciji in delu policije zelo jasno določa pristojnosti ljudi, politikov na relaciji do policije. Omenja pa samo ministra za notranje zadeve, ne pa tudi predsednika vlade.
Divjak je tudi pojasnila, da zakon o vladi jasno določa, da predsednik vlade lahko usmerja delo vlade in delo ministrov, ampak delo ministrov lahko usmerja samo na podlagi usmeritev vlade, kar po njenih besedah pomeni, da mora vlada o tem razpravljati in se odločiti, kakšna je njena usmeritev.
“Koalicijska pogodba je politični dogovor, to ni usmeritev vlade. Vlada je organ, ki odloča na sejah. Ni nujno, da bi vlada spisala dokument, usmeritev vlade v zvezi s policijo. Popolnoma dovolj bi bilo, če bi vlada na seji o tem razpravljala in sprejela neke sklepe. Mi temu administrativno rečemo zapisniški sklep, kakšna je usmeritev vlade glede policije, in potem bi predsednik vlade imel pravno podlago za nadaljnjo komunikacijo z ministrico za notranje zadeve,” je izpostavila Divjak.
Namestnica predsednika KPK-ja je tudi zavrnila argument premierja Goloba, da je šlo pri SMS-sporočilih Bobnar zgolj za politično komunikacijo med dvema politikoma in da pač dve SMS- sporočili ne zadostujeta za kršenje integritete.
“Politična komunikacija je normalna, ampak treba se je zavedati, da govorimo o policiji. Komunikacija med predsednikom vlade in ministrom za notranje zadeve o policiji ni enaka komunikaciji med predsednikom vlade in katerim koli drugim ministrom. Policija je tukaj posebna, ima jasna pravila, jasno rdečo črto, ki se je ne sme prestopiti. Hkrati je tudi popolnoma vseeno, ali tukaj govorimo o enem SMS-u, o dveh, o stotih, kajti kršitev zakonov nikoli ne smemo relativizirati. Če bi rekli, saj majhna kršitev ni nič, potem še malo večja kršitev spet ni nič, torej je popolnoma nesmiselno, da zakone sploh imamo,” je dejala in tudi zavrnila navedbe kabineta predsednika vlade, da je KPK vse očitke, razen enega, kot neutemeljene zavrnil.
“To ne drži. Na mizi smo imeli večje število kršitev, o konkretni vsebini ne morem govoriti, kajti predsednik vlade je že napovedal upravni spor. Na splošno pa lahko rečem, da je povsem običajno, da se v postopku preiskave nekateri očitki potrdijo, nekateri se ne. Splošno pravilo pri kršitvah integritete pa je, da očitkov, ki jih obravnavajo drugi organi, recimo policija ali tožilstvo, ne obravnavamo, kajti to bi pomenilo kršitev ustave, ki pravi, da določene osebe ne smemo obravnavati dvakrat zaradi istih kršitev,” je ob tem pojasnila in tudi zavrnila očitke, da so odločitev sprejeli tik pred volitvami. “Če bi odločanje prilagajali volitvam, bi to pomenilo, da se politično odločamo. KPK je zavezan vladavini prava, in ne vladavini politike. Postopek je trajal tako dolgo, kot je trajal, v veliki meri zaradi razlogov, ki niso na naši strani. Bil je ustavljen zaradi zahteve tožilstva.”
Napovedala je tudi, da bo odločitev o zadevi Karigador znana pred volitvami, saj je zadeva vsebinsko bolj ali manj pripravljena na odločitev.