Deklaracija Evropske unije o neodvisnosti je bila objavljena v časopisu Le Monde. Promotor je Akcijski odbor za Združene države Evrope, podpira pa jo več kot 70 evropskih osebnosti, med njimi tudi Slavoj Žižek.
Slavoj Žižek podpira idejo evropskega imperija. https://t.co/mQmZoGSYBk
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 29, 2025
Besedilo deklaracije objavljamo spodaj v integralu;
Evropska unija se sooča z izjemnimi izzivi v času, ko je multilateralni red, ki temelji na ZN, pod napadom. Strategija pomirjanja Donalda Trumpa – od vrha Nata do deregulacije digitalnih, umetnih in okoljskih pravil, vključno s ponižujočim carinskim sporazumom Turnberry – ne deluje. Koncesije in prilagoditve niso zmanjšale Trumpove nepredvidljivosti in sovražnosti. Nasprotno, poglobile so strateško ranljivost Evrope, privedle do nesprejemljivega kapitulacijskega načrta za Ukrajino in politične napovedi vojne EU v obliki ameriške strategije nacionalne varnosti, v kateri poziva k vrnitvi k Evropi narodov in posledično napoveduje zavezništvo z nacionalno-populističnimi političnimi silami celine.
Evropa mora zato potegniti potrebne zaključke: njena varnost, blaginja in demokracija ne morejo biti več odvisne od spreminjajoče se volje Združenih držav. Strateška avtonomija ni več možnost, temveč nujnost. Evropska unija mora biti sposobna delovati neodvisno, prevzeti polno odgovornost za lastno obrambo ter suvereno in verodostojno uveljavljati svoje interese in vrednote na svetovnem prizorišču.
Bolj produktivna in konkurenčna Evropa je predpogoj za geopolitično moč in socialno blaginjo. Zato moramo do leta 2028 zagotoviti popolno izvedbo poročil Lette in Draghija o dokončanju enotnega trga in evropski konkurenčnosti. Poleg tega potrebujemo večletni proračun, ki bo podpiral nadaljnje javne in zasebne naložbe v ključne in inovativne panoge. Zato pozivamo Komisijo, naj predloži nov, okrepljen in ambicioznejši predlog večletnega finančnega okvira (MFF), ki bo sposoben financirati evropske javne dobrine, vključno z novimi prednostnimi nalogami na področju obrambe in raziskav, hkrati pa ohraniti socialno in okoljsko razsežnost, kohezijo in kmetijstvo, v zvezi s parlamentarnim nadzorom in vlogo evropskih regij in mest, ter bo financiran z dejanskimi lastnimi sredstvi EU.
Vendar pa ponovna vzpostavitev konkurenčnosti in posodobitev proračuna nista dovolj za izgradnjo geopolitične Evrope. Tako kot leta 1950 se moramo osredotočiti na ključno točko, ki je vzpostavitev skupne evropske obrambe, podprte z močnejšo politično unijo. Le bolj federalna Evropa se lahko spopade s temi izzivi in zagotovi spoštovanje naših temeljnih vrednot in pravic, razen če smo pripravljeni sprejeti Trumpa kot svetovno politično avtoriteto v dvoumnem partnerstvu s Putinom in Xi Jinpingom. Ob priznavanju varnostne grožnje, s katero se sooča EU, in Trumpove odkrite sovražnosti, ki jo potrjuje nacionalna varnostna strategija, pozivamo države članice v Evropskem svetu, naj vzpostavijo skupno evropsko obrambo, kot je predvideno v 42. členu Pogodbe o Evropski uniji, kar je mogoče storiti tudi z novim stalnim strukturnim sodelovanjem držav članic, ki to želijo, če ni soglasja. To bo predstavljalo evropski obrambni sistem, ki bo sposoben usklajevati nacionalne oborožene sile v primeru agresije na katero koli državo članico. To zahteva center za poveljevanje in nadzor EU.
Na splošno morajo institucije in voditelji EU v celoti izkoristiti Lizbonsko pogodbo z njeno federalistično razlago na vseh področjih, kot je bilo to storjeno pri odzivu na pandemijo koronavirusa, tudi po Draghijevem pozivu k “pragmatičnemu federalizmu”. EU ne bi bila trgovinska velesila, če bi bila ta politika podvržena soglasju. Premagati moramo vetokracijo v zunanji politiki, obrambi in financah. Močnejši proračun EU, ki bi koristil nekaterim državam članicam, bi lahko bil pogojen z njihovo podporo aktivaciji prehoda s soglasja na glasovanje z večino. Hkrati mora Evropski svet dosledno spremljati predlog Parlamenta za reformo pogodb, s katerim bi odpravili soglasje v sistemu odločanja EU – proračun in fiskalna, zunanja, varnostna in obrambna politika ter širitev bi morali biti del rednega zakonodajnega postopka – vključno s prihodnjimi spremembami pogodb.
Menimo, da lahko Evropski parlament igra temeljno vlogo pri izvajanju potrebnih institucionalnih reform, tudi glede na širitev. Prvič, s pogojevanjem podpore naslednjim letnim proračunom in večletnemu finančnemu okviru z ukrepanjem Evropskega sveta glede zgoraj omenjenih zahtev. Drugič, s spodbujanjem Medparlamentarne skupščine ( Assis ), ki bi se zavzemala za polno uresničitev teh ciljev, skupaj z ad hoc Evropsko državljansko skupščino, ki bi vključila ljudi in širšo evropsko javnost.
V ta namen podpiramo ustanovitev prenovljene medstrankarske in medinstitucionalne proevropske koalicije, ki bi vključevala najbolj predane države članice v Evropskem svetu, proevropsko večino v Evropskem in nacionalnih parlamentih, Evropsko komisijo ter regionalne in lokalne institucije, ne glede na posebno inercijo posameznih institucij, in proevropsko organizirano civilno družbo. Vse pozivamo, naj se mobilizirajo na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, da bi podprli te zahteve po bolj suvereni in demokratični Uniji.
- decembra 2025