Najnovejši kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, kažejo, da se je vpliv nekaterih človeških dejavnosti na okolje v Sloveniji zmanjšal. Posebej izstopa podatek, da so izpusti toplogrednih plinov iz gospodinjstev leta 2023 dosegli najnižjo raven po letu 2014, kažejo končni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Manjša raba energije, a več fosilnih goriv
Med petimi kazalniki, ki merijo vire izpustov, so se v zadnjem opazovanem letu izboljšali trije. Skupna energetska intenzivnost proizvodnih dejavnosti se je najbolj zmanjšala – za 5,6 %, na 5,4 teradžula na milijon evrov. Prav tako se je zmanjšala skupna raba energije v gospodarstvu (–3,7 %) ter raba energije v gospodinjstvih na prebivalca (–3,0 %).
Manj ugoden trend pa je zaznan pri strukturi oskrbe z energijo. Delež fosilnih goriv se je leta 2024 povečal za 0,7 odstotne točke in dosegel 56,6 %, skupna oskrba s primarno energijo pa se je povečala za 3,9 %, na 267.401 TJ.
Izpusti v gospodarstvu in gospodinjstvih upadajo
Skupni izpusti toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu so se leta 2023 zmanjšali za 5,2 %, na 14.393 kiloton ekvivalenta CO₂ (kt CO₂ eq). Izpusti iz proizvodnih dejavnosti so se zmanjšali za 4,1 % (na 11.208 kt CO₂ eq), izpusti iz gospodinjstev pa kar za 8,7 %, na 3.186 kt CO₂ eq, kar predstavlja najnižjo vrednost v zadnjih devetih letih. To kaže na večjo energetsko učinkovitost in spremembe v načinih rabe energije, predvsem pri ogrevanju in porabi goriv v gospodinjstvih.
Podnebni vplivi: manj vodnega stresa, a rekordne temperature
Kazalniki, ki merijo vplive podnebnih sprememb, kažejo mešano sliko. Po podatkih FAO se je stopnja vodnega stresa v Sloveniji leta 2022 že drugo leto zapored zmanjšala, tokrat za 11 %. Odvzeta voda je predstavljala 5,6 % razpoložljivih sladkovodnih virov.
Po drugi strani pa ARSO poroča o zaskrbljujočem temperaturnem rekordu. Leta 2024 je povprečna temperatura zraka v Sloveniji glede na obdobje 1961–1990 prvič presegla +3 °C. Zabeležena anomalija +3,15 °C je bila najvišja doslej in že tretje leto zapored rekordna.
Davki padajo, ekološko kmetijstvo in učinkovitost vode rasteta
Med kazalniki blaženja podnebnih sprememb se je delež subvencij in transferjev, povezanih s podnebjem, leta 2022 rahlo povečal na 0,08 % BDP. Hkrati pa se že osmo leto zapored zmanjšuje delež davkov, povezanih z energijo in prometom, ki je leta 2024 padel na 7,11 % vseh davkov in prispevkov – več kot tretjino manj kot leta 2016.
Pozitivni trendi so vidni tudi pri prilagajanju na podnebne spremembe. Delež kmetijskih zemljišč v sistemu ekološke pridelave ali preusmerjanja je leta 2024 dosegel 11,9 %, kar je skoraj 2,5-krat več kot leta 2004. Učinkovitost rabe vode se je po ocenah FAO izboljšala za 15 %, na 56 ameriških dolarjev na kubični meter vode.
Celostni pogled na podnebne spremembe
Kazalniki, pripravljeni v skladu s priporočili UNECE, ponujajo celosten vpogled v vzroke, izpuste, vplive, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Podatki kažejo, da Slovenija na nekaterih področjih napreduje, hkrati pa se sooča z vse bolj izrazitimi fizičnimi posledicami segrevanja podnebja, ki bodo zahtevale hitrejše in bolj sistemske ukrepe.
Vir: SURS (Statistični urad Republike Slovenije)