Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je na poti v Miami, kjer naj bi se na srečanju z ameriško stranjo odvil še en krog pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Že v petek so se na Floridi sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in njenih evropskih zaveznic.
“Medtem ko spodbujevalci vojne delajo nadure, da bi spodkopali ameriški mirovni načrt za Ukrajino, sem se spomnil tega posnetka s svojega prejšnjega obiska – luč, ki predre skozi nevihtne oblake,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Moskva, ki je leta 2022 sprožila agresijo nad Ukrajino, trdi, da sodelovanje evropskih predstavnikov v pogajanjih le ovira proces, in skuša voditelje evropskih držav prikazati kot naklonjene vojni.
Viktor Orban: Napoleon and Hitler could not defeat Russia, but Kaja Kallas believes she will succeed pic.twitter.com/e7QUj5b3i5
— Glenn Diesen (@Glenn_Diesen) December 21, 2025
€90 billion will not change reality. Throwing money at this conflict will not turn things around. The longer it drags on, the weaker Ukraine’s position becomes. It's time to negotiate, it's time for peace. pic.twitter.com/43OOF8jjJd
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) December 20, 2025
“Prvič v zgodovini Evropske unije je 24 držav članic skupaj odobrilo vojno posojilo državi zunaj Unije. To ni tehnična podrobnost, temveč kvalitativni premik. Logika posojila je jasna: kdor posodi denar, ga hoče nazaj. V tem primeru odplačilo ni vezano na gospodarsko rast ali stabilizacijo, temveč na vojaško zmago. Da bi se ta denar kdaj vrnil, bi morala biti Rusija poražena. To ni logika miru, ampak logika vojne. Vojno posojilo neizogibno vzbudi zanimanje svojih financerjev za nadaljevanje in stopnjevanje konflikta, saj bi poraz pomenil tudi finančno izgubo. Od tega trenutka naprej ne govorimo več zgolj o političnih ali moralnih odločitvah, temveč o trdih finančnih omejitvah, ki Evropo potiskajo v eno smer: v vojno. Bruseljska vojna logika se torej stopnjuje. Ne upočasnjuje se, ne popušča, ampak se institucionalizira. Tveganje je danes večje kot kdaj koli prej, saj je nadaljevanje vojne zdaj povezano s finančnim interesom. Madžarska namerno ne stopa na to nevarno pot. Ne sodelujemo v pobudah, ki udeležence zanimajo za podaljševanje vojne. Ne iščemo hitre poti v vojno, temveč izhod k miru. To ni izolacionizem, temveč strateška treznost. To je v interesu Madžarske in dolgoročno tudi v interesu Evrope, ” je na družbenem omrežju X zapisal madžarski predsednik vlade Viktor Orban.
For the first time in the history of the European Union, 24 member states have jointly granted a war loan to a country outside the Union. This is not a technical detail but a qualitative shift. The logic of a loan is clear: whoever lends money wants it back. In this case,… pic.twitter.com/jeBi6A2e29
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) December 20, 2025
Jeffrey Sachs: An Open Letter to WARMONGER Chancellor Merz
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) December 20, 2025
Merz and Ursula von der Leyen are leading Europe to disaster.
They're working hand in hand, but these two German leaders who don't acknowledge for one moment Germany's responsibility for peace. pic.twitter.com/0mRhdquJoL
V Miamiju sta v okviru pogajanja z ameriško stranjo, ki jo vodita odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner, tudi ukrajinska in evropska pogajalska ekipa.
Strani so se sestale že v petek. Kot je vodja ukrajinske ekipe Rustem Umerov zapisal po koncu srečanju, je o rezultatih obvestil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
“Z ameriškimi partnerji smo se dogovorili o nadaljnjih korakih in nadaljevanju skupnega dela v bližnji prihodnosti,” je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil na Telegramu. Podrobnosti ni navedel. Zelenski je sicer pred tem najavil, da naj bi pogovori med stranema potekali tudi danes.
Pogovori med ruskimi in ukrajinskimi predstavniki niso predvideni. Je pa Zelenski danes dejal, da so ZDA predlagale tudi pogovore z udeležbo Ukrajine, Rusije in Amerike, prisotni bi bili lahko celo evropski predstavniki.
Zelenski je še dejal, da morajo ZDA za končanje vojne izvesti več pritiska na Rusijo. “Amerika mora jasno povedati: če ne bo diplomacije, potem bo poln pritisk (…) Putin še ne čuti tolikšnega pritiska, kakršen bi moral obstajati,” je dejal in izrazil prepričanje, da lahko le ZDA prepričajo Rusijo v končanje vojne.
Do novih pogovorov prihaja, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal nadaljevanje ofenzive in dosego ciljev ter hvalil ruske dosege na bojišču.
Ameriški posredniki si prizadevajo za sprejem mirovnega načrta, v skladu s katerim bi ZDA Kijevu nudile varnostna jamstva pred novim napadom Rusije, Kijev pa bi moral predati del ozemlja Rusiji.