Žiga Turk se na družbenem omrežju X odzval a zapis Mladine, kjer kolumnist Janko Lorenci v komentarju z naslovom: “V objemu strahu – Odzivi na strah pred Janšo” citira novinarja Primoža Cirmana. Primož Cirman namreč na poratlu Necenzurirano ugotavlja: ” Do volitev so še štirje meseci, a vsi živimo, kot da je Janša že zmagal”. “Trenutna moč Janeza Janše izvira iz večnega strahu, da se lahko na oblast kadarkoli vrne. Janša s strahom vlada tudi, ko dejansko ne vlada. Kako mu to uspeva,” se sprašuje Cirman.
Zapis je očitno pritegnil pozornost informatika, politika in kolumnista, Žigo Turka, , ki je na povzetek, da “Primož Cirman, novinar portala Necenzurirano, je napisal zanimiv komentar o Janši in strahu. Malo pred volitvami, pravi, živimo vsi, kot da je Janša že zmagal. Strah nas je, da se bo vrnil na oblast. In s takim strahom vlada tudi, ko ni na oblasti,” zapisal, da njega nič ni strah Janše.
Mene ni pa nič strah Janše https://t.co/9wti66uDBp
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 6, 2025
Kdor ima čisto vest, se Janše ne boji.
— sprehajalec100 (@sprehajalec100) December 6, 2025
In prav je, da vas je strah. Kot je lahko strah vsakogar, ki ima kaj zaradi česar ga je lahko strah. Prihaja obdobje polaganja računov. In vsi komunajzarski paraziti, boste to še kako čutili. Ja, Janša bo zmagal. Ker mora. Ker je čas, da se vas splakne v greznico, kamor sodite.
— Andrewsky – 操这个政府 (@Andrewsky_2000) December 6, 2025
Smo konec novembra 2025, do parlamentarnih volitev so še slabi štirje meseci, a vendarle država živi in diha, kot da je Janša že zmagal. Kot da že vlada, ugotavlja Cirman:
“V Sloveniji je zavladal strah. Strah pred vrnitvijo Janeza Janše. Kot ledeno hladen veter v pozni jeseni veje med uradniki, sodniki, tožilci, uredniki, novinarji, direktorji državnih podjetij, kulturniki, nevladniki in številnimi drugimi. Med tistimi podjetniki, ki v aktivizmu Joca Pečečnika & co. vidijo ceneno politično patetiko, in običajnimi ljudmi, ki zgolj površno spremljajo politiko. Od nedeljskega referenduma o prostovoljnem končanju življenja se po državi plazi strah. Počasi, skoraj nevidno, kot da bi pot iskal skozi razpoke v stenah. Čutiti ga je mogoče v nadzornih in drugih institucijah, v pravosodju in drugih podsistemih. Med podjetji, ki so v obdobju 2020-22 skušala kandidirati na kakšnem večjem javnem razpisu. Med ljudmi, ki imajo zgodovinski spomin. Širi se v tisti tihi večini Slovenije, ki nikoli ne glasuje za SDS”.