Slovenija je danes odločila: zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na referendumu padel. Po več kot 95 odstotkih preštetih glasovnic je proti zakonu glasovalo 53,07 odstotka volivcev, za pa 46,93 odstotka. Nasprotnikom zakona je uspelo doseči tudi zavrnitveni kvorum: proti je glasovalo 346.815 volivcev, kar presega zahtevani prag 339.205 glasov.
Udeležba je znašala 40,31 odstotka – višja kot na večini zadnjih referendumov, kar potrjuje, da je šlo za eno najbolj etično občutljivih odločitev v zadnjih letih.
Primc: “Zmagala sta sočutje in kultura življenja”
Pobudnik referenduma Aleš Primc je rezultat pospremil z besedami, da je “Slovenija izbrala življenje”. V pisni izjavi je zapisal, da so “zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost. Kultura življenja je danes premagala kult smrti.” Ob tem je dodal, da naj bi bila po njegovem mnenju vladna zdravstvena, pokojninska in socialna reforma “utemeljena na smrti z zastrupitvijo”. Primc je podpornikom čestital in se zahvalil “vsem, ki so omogočili, da v Sloveniji ni zmagala ideologija smrti”. Prepričan je, da bodo “bolniki, invalidi in upokojenci lahko mirno preživeli adventne in božične praznike”.
Koalicija: “Referendum ni bil izrek o vladi”
V koaliciji je prevladovalo razočaranje, a hkrati poudarjanje, da gre za dolgotrajen proces. V Zavezništvu Moje življenje, moja pravica, ki je zakon branilo, so dejali, da “to ni zgodovinski dan. A pot pravice bomo nadaljevali – prej ali slej bo zakon uveljavljen.” Koalicijski predstavniki so večkrat poudarili, da referendum “ni bil izrek o vladi, ampak o osebnem, etičnem vprašanju”.
Pleterski iz društva Srebrna nit je poudaril, da »ta zakon ni padel za vedno« in dodal, da današnji dan »ni zgodovinski za nikogar«, a da se pot nadaljuje. Podobno je izpostavila tudi poslanka Svobode Tereza Novak, ki je dejala, da ji je žal predvsem za bolnike, ki bi jim zakon »morda že danes pomagal«, in izrazila prepričanje, da bo Slovenija takšno ureditev slej ko prej sprejela. V Levici so kritiko usmerili v komunikacijski okvir referendumske kampanje: Nataša Sukič je poudarila, da je Alešu Primcu uspelo prikazati zakon kot nevaren, zlorabljiv in etično sporen, čeprav so zagovorniki zakona po njenem opravili široko in dobronamerno razpravo. »Borili smo se z dezinformacijami in strahom, a debata se tukaj ne konča,« je dejala ter dodala, da bo Slovenija nekoč ljudem v neizrekljivih bolečinah omogočila dostojanstvo. Z vidnim razočaranjem je rezultat komentirala tudi poslanka SD Mojca Šetinc Pašek, ki je opozorila, da je bila kampanja proti zakonu »polna strašenja in močne podpore Cerkve«, a pri tem poudarila, da v SD rezultate spoštujejo kot »najvišjo stopnjo demokratičnega odločanja v državi«. Opazno pa je bilo, da predsednikov strank koalicije ni bilo v štabu zavezništva, kar nakazuje notranjo dinamiko in razhajanja znotraj vladnih vrst.
Kaj se je danes zgodilo?
Slovenija je odločala o zakonu, ki bi polnoletnim bolnikom, ki neznosno trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni, omogočil pravico do prostovoljnega končanja življenja pod natančno določenimi pogoji. Zakon je bil zavrnjen, ker sta izpolnjena oba pogoja za zavrnitveni referendum, in sicer, da je proti glasovala večina volivcev, in da je proti glasovalo več kot 20 % vseh volilnih upravičencev. S tem se zakonodajni postopek ustavlja, Slovenija pa ostaja brez pravne ureditve tega vprašanja.
Današnji referendum ni razrešil moralne dileme, je pa razkril globoko razdeljenost družbe. Del javnosti v rezultatu vidi zmago sočutja, drugi izgubljeno priložnost, tretji dokaz politične in ideološke polarizacije.