Predstavniki več nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe so na skupni novinarski konferenci opozorili na nekatere po njihovem mnenju nevarne in potencialno neustavne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona. Poslance so pozvali k zavrnitvi predloga v sedanji obliki, na vlado pa so odnesli peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.
Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je na novinarski konferenci pred parlamentom dejal, da predlog Šutarjevega zakona predstavlja ogromno nevarnost za ustavo ter za človekove, zakonske in socialne pravice. Spomnil je, da je predsednik vlade Robert Golob ob nastopu svojega mandata napovedal, da bo vodil “kontinuiran, trajen in konstruktiven dialog s civilno družbo”, trenutno pa se po Jenullovi oceni dogaja “ravno nasprotno”. Izpostavil je, da je bil zakon sprejet brez posvetovanja s civilno družbo in brez javne razprave.
Tudi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad je poudarila, da vzpostavitev ukrepov za zagotavljanje varnosti ne sme potekati mimo strokovne razprave in izven okvira temeljnih načel demokratične države. Kot najbolj problematične ukrepe je navedla vstop in pregled stanovanja ali prevoznega sredstva z namenom zasega orožja, uvedbo izjeme pri izločanju nedovoljenih dokazov, uporabo tehničnih sredstev na t. i. varnostno tveganih območjih, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, podaljšanje maksimalnega trajanja pripora in podaljšanje časa, v katerem naj sodišče preverja obstoj pripornih razlogov.
Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je opozorila, da bo predviden ukrep zmanjšanja ali odvzema socialnih prejemkov povečal revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi. “Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse,” je poudarila. Poslance je pozvala, naj “ne podprejo ukrepov, ki bodo nižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve”.
Kot je poudarila, namreč nekateri otroci v šolo vstopijo brez znanja slovenskega jezika, v nekaterih naseljih pa še vedno živijo brez vode in elektrike. V vladne prostore na Gregorčičevi ulici so tako po novinarski konferenci odnesli več kot tisoč podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce v Sloveniji, tudi v romskih naseljih.
Podobno je tudi izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar poudaril, da kaznovalni ukrepi sami po sebi ne morejo prinesti rezultatov ter morajo biti oblikovani komplementarno z integracijskimi ukrepi.
Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je med drugim opozoril, da državni organi ne delujejo, kot bi morali, da se veljavna zakonodaja ne izvaja dosledno ter da je nacionalni program za Rome ostal le mrtva črka na papirju.
Do zakonskega predloga in ravnanja oblasti so bili na novinarski konferenci kritični tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, Nejc Horvat iz inštituta Danes je nov dan in Martin Mittendorfer iz Greenpeace Slovenija.
Jenull je ob koncu spomnil, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. “Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti,” je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.
Na koncu novinarske konference so se udeleženci odpravili na Gregorčičevo, kjer so polegpeticije za predsednika vlade Roberta Goloba nosili tudi kanistre, ki kot je dejal Jaša Jenull,” simbolizirajo realnost mnogih romskih prebivalcev, ki v veliki večini niso nikakršni kriminalci, ampak samo ljudje, ki morajo s takšnimi kanistri za vodit hodit dolge poti samo za to , da imajo dostop do pitne vode”.