Novinarska konferenca predstavnikov nevladnih organizacij in civilne družbe o stališčih do predloga t. i. Šutarjevega zakona, na kateri bodo med drugim sodelovali nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, Katarina Brvar Strnad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija, Iztok Šori iz Mirovnega Inštituta in Franci Zlatar iz Slovenske filantropije; po novinarski konferenci bodo na vladi predstavniki slovenske Amnesty International predali še zbrane podpise peticije, v kateri predsednika vlade Roberta Goloba pozivajo, da ukrepa in zagotovi dostop do vode romskim družinam na jugovzhodu Slovenije, ki dostopa do vode še nimajo. Novinarsko konferenco bomo prenašali v živo na portalu Strogo zaupno in YouTube kanalu strogo zaupno ob 11. uri.
Kot so ob današnjem dogodku sporočili iz civilne inicistavi Glas Ljudstva se bodo “predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe zbrali v večjem številu in konkretno predstavili poglavitna nevarna, potencialno neustavna in nesorazmera določila predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t.i. Šutarjevega zakona) ter predali svoja stališča vladni koaliciji, ki je bolj kot katerakoli pred njo napovedovala konstruktivno komunikacijo in sodelovanje s civilno družbo.
Na konferenci bodo sodelovali: Matjaž Hanžek – nekdanji varuh človekovih pravic, Katarina Brvar Strnad – PIC, Nataša Posel – Amnesty International Slovenija, Iztok Šori – Mirovni Inštitut, Franci Zlatar – Slovenska filantropija, Filip Dobranič – DNJD, Jaša Jenull – Glas ljudstva, Sonja Lokar – Ženski lobi Slovenije ter predstavniki mnogih drugih iniciativ in nevladnih organizacij.
Poslance ter poslanke bomo pozvali k razmisleku o pravnih, demokratičnih in socialnih temeljih te države (in o programskih načelih lastnih strank) ter zavrnitvi nesorazmernih in potencialno neustavnih elementov predlaganega zakona.
Tragični dogodek v Novem mestu je politika izrabila za medsebojna obračunavanja in za nabiranje političnih točk na plečih marginalizirane manjšine in tudi vseh ostalih prizadetih prebivalcev in prebivalk. Brez poglobljenega razmisleka o možnostih in nujnosti zagotavljanja varnosti z uporabo trenutno veljavne zakonodaje se je dogodek izrabil za nesorazmerno povečevanje policijskih pooblastil, zmanjševanje zakonske zaščite za vse prebivalce, socialno-kaznovalne ukrepe ter pošiljanje vojske na meje. Če začnemo pristajati na tako stihijsko sprejemanje zakonov po hitrih postopkih ob ignoriranju vseh demokratičnih varovalk in pomislekov pravne stroke, se bomo prej ali kasneje zbudili v policijski državi.
Zakon, ki ga je vlada potrdila brez glasu proti, poslanci in poslanke pa bodo o njem prvič glasovali v petek, 14. novembra, posega v vsaj osem drugih zakonov in med drugim omogoča: vstop policije v tuje stanovanje brez odredbe sodišča; omejevanje pravice do protesta in izražanja mnenja, saj lahko policija katerokoli območje razglasi za varnostno tvegano in nad njim izvaja poostren nadzor; uporabo nezakonito pridobljenih dokazov v sodnih postopkih; omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči; kaznovanje mladoletnih mater z odvzemom avtonomije in denarne pomoči; odvzem otroških dodatkov v denarju otrokom, ki šole ne obiskujejo redno …
Jutri bomo torej poslanke in poslance pozvali, naj k vladnemu predlogu pristopijo z razumom in brez panike, naj ne nasedajo hujskanju in histeriji, ter zakon v tej obliki zavrnejo. S sprejetjem zakona bodo namreč praktično izničene vse pozitivne poteze, ki jih je sedanja koalicija s tresočo roko in obotavljaje storila v zadnjih treh letih in pol. Njihova poglavitna zapuščina pa bo zakon, ki uvaja policijsko državo, kriminalizira revščino in ustvarja videz odločnosti in moči za ceno zmanjševanja zakonskih in ustavnih pravic vseh nas, hkrati pa niti ne naslavlja ključnih vzrokov za tragične dogodke v Novem mestu”.
Navsezadnje bi morali poslanci in poslanke, ne glede na svoje motivacije, razmisliti vsaj o tem, da bodo represivni potenciali “Šutarjevega zakona” na razpolago tudi bodočim vladam, ki jih bodo lahko uporabljale povsem v skladu z lastno politično agendo. Zakonov se naj ne piše z mislijo o tem, kako bi jih lahko uporabljala najboljša vlada, ampak kako jih bo uporabljala najslabša ..
P.S. Posamezna zakonska določila na katera posebej opozarjamo oz. jim nasprotujemo:
spodkopavajo pravico do varnosti doma oziroma stanovanja, s tem ko omogočajo policiji vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča; dovolj je, da policija oceni, da obstaja verjetnost, da je v stanovanju skrito orožje;
posegajo v pravico do protesta, zbiranja in izražanja mnenja, saj dajejo policiji široka pooblastila za uporabo tehničnih sredstev (fotografiranje, video in avdio snemanje, avtomatizirano preverjanje avtomobilskih tablic) na območjih, ki jih kot “varnostno tvegana” določi vodja policijske uprave, brez predvidenega nadzora nad policijskimi akcijami;
policiji pod izrazito ohlapno določenimi pogoji omogočajo zapiranje prostorov in izrekanje do dve leti trajajočih prepovedi približevanja tem prostorom posameznikom in posameznicam;
omogočajo sodnikom, da v kazenskih postopkih uporabijo tudi nezakonito pridobljene dokaze, če gre za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen osem ali več let;
podaljšujejo trajanje pripora pred pravnomočno obsodbo na tri leta;
omogočajo odvzem pravice do denarne socialne pomoči osebam, ki so obsojene zaradi nasilništva;
omejujejo dostop do brezplačne pravne pomoči, tudi v primerih prekrškov, za katere je zagrožena globa nižja od 300 EUR;
omogočajo zaseg denarne socialne pomoči v postopku izvršbe;
posegajo v pravice do socialne pomoči in otroških dodatkov, s čimer naj bi dosegli, da bi vsi otroci obiskovali šolo; ker gre praviloma za otroke iz socialno marginaliziranih skupnosti, ki se v šolskih ustanovah pogostokrat počutijo nezaželeni, izločeni in zasmehovani, je smiselnost in učinkovitosti tega ukrepa močno vprašljiva;
omogočajo zaseg premoženja, ki ga ima oseba v posesti, če FURS “ugotovi”, da to znatno presega dohodke, ki jih je oseba naznanila;
kaznujejo mladoletne matere in jim odrekajo pravico do svobodne volje in samostojnosti.
Če povzamemo: vsakokratna oblast oziroma vsakokratno vodstvo policije lahko arbitrarno razglasi različna območja za varnostno tvegana. Ob tem opozarjamo, da bo skušnjava zlorabe pooblastil represivnega aparata še posebej velika v času protestov in pri posegih v avtonomne prostore. Nevarnost vzpostavitve neupravičenega, popolnega nadzora se s predlogom zakona občutno veča, še posebej ker se istočasno spreminja tudi zakon o slovenski varnostni in obveščevalni agenciji.
Policija bo lahko ob občutno nižjih standardih vstopila v stanovanje brez sodnega naloga, ker je morda v njem orožje, ki sicer nima jasne zakonske definicije. Pri čemer policiji vstop in preiskavo stanovanja brez odredbe sodišča že zdaj omogoča tako Zakon o kazenskem postopku (ZKP) kot Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v situacijah, ko gre za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Hkrati bo sedaj policiji dovoljeno zbirati in pridobivati dokaze na nezakonit način.
Predlog zakonskega omnibusa vzpostavlja tudi kaznovanje revščine: manjši prekrškarji naj ostanejo brez brezplačne pravne pomoči in potonejo v dolžniško spiralo, pri čemer jim bo lahko omejena ali v celoti odvzeta tudi pravica do minimuma, ki ga predstavlja socialna pomoč. Otroke, ki nočejo ali ne morejo v šolo, se bo kaznovalo s še dodatno marginalizacijo in obubožanjem njihovih družin, ne da bi se spraševali o vzrokih za to stanje. Mladoletnim materam se namesto pomoči, spolne vzgoje in brezplačne kontracepcije žuga z birokratskim nadzorom in s poniževanjem, da bodo pomoč prejemale v materialni in ne denarni obliki.