Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade se premier Robert Golob zaradi bolezni danes ne bo udeležil oktobrskega zasedanju Evropskega sveta. Zasedanja nanj bi se po prvotni napovedi udeležil tudi premier Robert Golob, ob robu srečanja je bilo prvotno predvideno dvostransko srečanje Zelenskim, vendar bo to zaradi odsotnosti predsednika odpadlo.
Voditelji članic EU se bodo danes sestali na zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bosta krepitev obrambnih zmogljivosti članic in ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ob izpolnjevanju okoljskih ciljev. Govorili bodo tudi o nadaljnji podpori Ukrajini, pri čemer se jim bo pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Belgija, Bruselj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Foto: Thierry Monasse/STA Arhiv STA
Ena osrednjih in po pričakovanjih tudi ena najtežjih razprav voditeljev na tokratnem vrhu bo posvečena ohranjanju evropske gospodarske konkurenčnosti ob izpolnjevanju ciljev zelenega prehoda, vključno s cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in prepovedjo prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem z letom 2035.
Poleg tega bodo razpravljali o pretekli teden predlaganem časovnem načrtu za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti unije do leta 2030, ki med drugim vključuje vzpostavitev protidronske zaščite za celotno EU.
Z načrtom želi Bruselj okrepiti tudi sodelovanje med evropsko in ukrajinsko obrambno industrijo, da bi še okrepili podporo Kijevu v boju z rusko agresijo.
O tem bodo sicer voditelji članic EU razpravljali z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Posvetili se bodo predvsem nadaljnji vojaški in finančni podpori, vključno z novim 140 milijard evrov vrednim posojilom, financiranim z zamrznjenim ruskim premoženjem, ter predlogu 19. svežnja sankcij. Tik pred vrhom je unija dosegla soglasje o uvedbi novega svežnja sankcij, je v sredo zvečer sporočilo dansko predsedstvo EU. Sankcije naj bi vključevale tudi postopno prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, uradno pa naj bi jih sprejeli danes.
Na dnevnem redu imajo še stanovanjsko problematiko, migracije in vlogo EU v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, potem ko je bila tam pred dvema tednoma sklenjena prekinitev ognja.
Udeležba premierja dr. Goloba na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta
Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo v četrtek, 23. oktobra 2025, udeležil rednega oktobrskega zasedanja Evropskega sveta.V ospredju tokratnega vrha bo razprava o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, nadaljnji podpori Ukrajini in evropski varnosti in obrambi. Na dnevnem redu Evropskega sveta bo prvič tudi razprava o problemu dostopnosti stanovanj (housing). Voditelji bodo razpravljali tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o migracijah.Konkurenčnost in razmere na Bližnjem vzhodu sta bili tudi osrednji temi nedavnega vrha MED9 v Portorožu.S predsednico ECB Christine Lagarde bo potekala tudi izmenjava mnenj o aktualni ekonomski situaciji v Evropi, krepitvi mednarodne vloge evra ter o digitalnem evru. Premier dr. Golob pa se bo srečal tudi s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim.MEDIJSKI PROGRAM
| 9.55 | Prihod predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba pred stavbo Evropa |
| sledi | Doorstep izjava predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba |
| 10.00 | Srečanje voditeljev s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola |
| 10.30 | Srečanje voditeljev s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim |
| 11.00 | Delovna seja Evropskega sveta |
| 12.20 – 12.45 | Srečanje predsednika vlade dr. Roberta Goloba s predsednikom Ukrajine gospodom Volodimirjem ZelenskimFototermin za uradne fotografe |
| 15.00 | Nadaljevanje zasedanja Evropskega sveta |
| sledi | Vrh Evroskupine v razširjenem formatu |
Z lepimi pozdravi,
Vlada pa bo sicer na današnji seji , zasedanje vlade bi vsakem primeru potekalo brez predsednika vlade, obravnavala predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oz. SLAPP tožbe. Ta predvideva ureditev ukrepov za varstvo fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih zaradi njihovega javnega udejstvovanja in njihovo varstvo pred zlorabljenimi sodnimi postopki.
Pri strateških tožbah gre za primere, ko sodni postopki niso začeti zaradi dostopa do sodnega varstva, temveč zato, da se utiša oziroma prepreči javna razprava, preiskovanje kršitev prava EU in nacionalnega prava, ter poročanje o teh kršitvah, običajno z nadlegovanjem in ustrahovanjem.
Ministrstvo za pravosodje, kjer so predlog zakona pripravljali, je tega dvakrat poslalo v javno razpravo, zdaj pa ga pošilja v obravnavo ministrskemu zboru.
Predlog med zaščitnimi ukrepi predvideva varščino, podporo in pomoč upravičencu, povrnitev polnih stroškov, denarno kazen, zgodnjo zavrnitev in hitro obravnavo ter denarno odškodnino za povrnitev škode, nastale zaradi zlorabljenega sodnega postopka. O zaščitnih ukrepih bi po predlogu zakona odločilo sodišče na predlog tožene stranke.
Zaščitni ukrep denarne kazni pa bi lahko izreklo tudi po uradni dolžnosti. Izreklo bi lahko denarno kazen v višini ne manj kot 3000 evrov in ne več kot 10.000 evrov.
Zakonski predlog predvideva tudi vzpostavitev enotne kontaktne točke, ki bi na spletni strani v anonimizirani obliki objavila odločbe, v katerih bi sodišče odločilo o končnih zaščitnih ukrepih in ugotovilo, da je bil sodni postopek zoper upravičenca zlorabljen za onemogočanje njegovega javnega udejstvovanja.
Cilj predloga pa je tudi prenos zahtev evropske direktive, katere namen je odpraviti ovire za nemoten potek civilnih postopkov, obenem pa zagotoviti zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu, v slovenski pravni red. Rok za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026.