Zgodovina se ponavlja, prvič kot tragedija, drugič kot farsa. History repeats itself, first as tragedy, second as farce. -K. Marx

Piše se leto gospodovo 23.julij 2008. Na sporedu v programski shemi je oddaja Vroči stol. Povabljeni Franci Matos, Boštjan Penko, Drago Kos, Barbara Brezigar, Aleksander Jevšek in še nekdo, ki se ga v tem trenutku ne morem spomniti. Tema pa posvečena problemu korupcije. Nakar se, tik pred začetkom snemanja zgodi incident – sodelovanje v oddaji je odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar – po tistem, ko je izvedela, da bo v njej sodeloval tudi nekdanji (in nekaj kasneje tudi aretirani) višji državni tožilec Boštjan Penko. Voditelja oddaje oblije, ker je vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar že bila v maski, odvrgla pregrinjalo ko je na stopnicah videla, da v studi stopa tudi Boštjan Penko. Ob odhodu je na vratih srečala še takratnega šefa kriminalistične policije Aleksandra Jevška, ga je prijela za roko in skupaj sta odkorakala iz nacionalke. Na kamerah in v studiu se prižgejo rdeče luči, kar je bil znak, da se oddaja začenja, brez državne tožile in prvega kriminalista. Začnemo, pogovor steče in moji malenkosti, kot voditelju oddaje je bilo takoj jasno, da delamo zadnjo oddajo Vroči stol na nacionalki, saj mi je takratni direktor Jože Možina po slušalkah sporočil, da sta se z Rakom Geričem odločila za ukinitev oddaje, kar je pomenilo tudi, da sem ostal brez službe na nacionalki v času, ko je bila na oblasti prva Janševa vlada, Možina direktor, Gerič pa odgovorni urednik.

Toda vrnimo se v sedanjost minuli četrtek, ko voditeljica oddaje Tarča Erika Žnidaršič na svojem Facebook profilu objavi, da “zaradi vsega dogajanja danes, ne vem, če oddaja nocoj bo”. Vendar Erika za razliko od mene leta 2008 dobro ve, da oddaj bo, saj je za to poskrbela novinarka Tarče Vanja Gligorović, ki jo je pet ur prej dobesedno vdrla v pisarno odvetnika predsednika vlade Roberta Goloba Stojana Zdolška in po navodilih uredništva Trače in voditeljice Erike Žnidarššič poskrbela za incident z katerega je bilo vnaprej jasno kako se bo končal in da jo bo odvetnik vrgle iz pisarne.

S tem je Erika Žnidaršič poskrbela, ne samo za četrtkovo oddajo, ampak predvsem za to, da se ne bi ponovil scenarij iz leta 2007 in da bi ji vzeli oddajo. V koluarjih nacionalke se je namreč že nekaj časa pripravlja scenarij, po katerem bi oddajo pol leta pred volitvami ukinili ali pa jo temeljito reorganizirali z dodatnim voditeljem in zamenjavo urednika oddaje Boštjana Kogovška – ljubkovalno Kogija. Erika je seveda v drugačni poziciji, kot sem bil sam leta 2008, ko je tožilka Barbara Brezigar s pozicije državnega organa v pismu objavljenem na straneh državnega tožilstva zahtevala sankcije proti meni, kot voditelju oddaje, sankcija je bila ukinitev oddaje. Jasno je namreč, da vprašanja, ki jih je vsaj delno zrecitirala novinarka Tarče niso mogla nastati brez sodelovanja s KPK-jem, in oddja Tarča ima zaledje, ne samo v protikorupcijski komisiji, ampak tudi v delu politike, ki je tako ali drugače povezna s protikorupcijsko komisijo. Da bo jasno, kot novinar in voditelj oddaj sam nikomur ne privoščim, da se znajde v položaju, ko mu ukinjajo oddajo, vendar je jasno, da pri dogajanju okoli Trače ni šlo za zadeve ad rem ampak za kritiko in perosnam. In v tem kontekstu so zanimivi zapisi o tem, kako so recimo v Mladini videli dogajanje leta 2009 in kako jih vidijo danes.

Tudi če je »gospa Erika« res nad političnim razkolom, ga poglablja. In naj ne misli, da bo lahko, če bo Janša zmagal, vodila Tarčo po starem.

Piše Janko Lorenci.https://t.co/BoswA2fGoU

— Mladina (@SpletnaMladina) October 11, 2025

Odvetnik Zdolšek je vzel kredibilnost sebi in premieru Golobu. A najhuje je, da se bodo zdaj voditeljica in novinarji Tarče predstavljali kot strašne politične žrtve, čeprav bi jih morali že zdavnaj ukiniti, ker to ni novinarstvo, ampak mrhovinarstvo. https://t.co/1mMsYmwVHp

— Mladina (@SpletnaMladina) October 10, 2025

Tako danes in kako so v Mladini poročali leta 2008 ob ukinitvi oddaje Vroči stol? Ob prebiranju člankov je zanimivo, kako se zgodovina ponavlja. Kot, da bi nas časovni stroj vrnil 17 let nazaj.

Brezigarjeva bi urednikovala
Borut Mekina

Državno tožilstvo protestira, ker ne more vplivati na sestavo okroglih miz
Vladimir Vodušek je tokrat na nepravi strani

Vladimir Vodušek je tokrat na nepravi strani
© Borut Krajnc
Novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku se je ob zadnji oddaji Vroči stol zgodila kombinatorika. Nekaj minut pred oddajo o preganjanju korupcije sta nastop odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar in direktor uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave Aleksander Jevšek. Vodušek pravi, da je bila Brezigarjeva tik pred oddajo že v televizijski »maski«, ko pa je na stopnicah videla, da v studio vstopa njen bivši sodelavec Boštjan Penko, se je odločila za slovo. Pri vhodu je srečala glavnega kriminalista Jevška, ki je po pričevanju zaposlenih v nacionalko vstopal motiviran in dobre volje, a ga je Brezigarjeva prepričala, da naj gre raje z njo na kavo v bližnji bar kot pa z Voduškom v studio. Za povrh vsega je nato tudi Boštjan Penko, kot jedro spora, želel odstopiti od oddaje in Vodušku je grozilo, da bo na Vročem stolu precej osamljen.
Brezigarjeva je dan pozneje v izjavi za javnost v imenu državnega tožilstva protestirala proti Voduškovemu »neetičnemu, neprofesionalnemu in zlorabljajočemu načinu organiziranja oddaje«, sedaj pričakuje, da bodo pristojni na RTV Slovenija ob takšnem »koruptivnem, zavajajočem in nespoštljivem odnosu voditelja oddaje Vroči stol ukrepali v skladu z načeli profesionalne etike«. Brezigarjeva namreč pri oddajah Vroči stol ne more nikoli 100-odstotno vedeti, kdo bodo še drugi sodelujoči. Že drugič se ji je zgodilo, je zapisala v pismu, da ji je Vodušek izrecno zagotovil, kdo bo sodeloval v oddaji, a se nato tega ni držal. »Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je predhodni dogovor z voditeljem nujno potreben, da predstavnik državne inštitucije lahko oceni, ali v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi lahko prispeva k objektivnemu soočanju dejstev in argumentov, do česar je upravičena javnost,« je zgrožena Brezigarjeva, ki jo je tokrat zmotil Penko, tako kot nekaj mesecev prej odvetnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek. Tokrat jo je zmotila še Voduškova izjava, da naj bi Kos svojo udeležbo pogojeval s Penkom – pozneje je sicer Vodušek pojasnil, da Kos Penka izrecno ni pogojeval, ampak da je Kos v pogovoru le predlagal imena nekaterih strokovnjakov.
Brezigarjeva pa je po Voduškovih besedah že večkrat izrecno pogojevala svoj nastop v oddaji. Februarja naj bi od voditelja zahtevala, naj poleg nje v pogovoru sodeluje še pravosodni minister Lovro Šturm. »In sem ga povabil, če je s tem pogojevala svoj nastop. Ni pa mi mogla tedaj do konca sestaviti oddaje. Sedaj pa je hotela ekspliciten in dokončen spisek. Vendar pa ponavadi do konca ni jasno, kdo lahko pride in kdo ne,« pravi Vodušek. Brezigarjeva je po definiciji seveda državni uslužbenec in je državljanom dolžna dajati pojasnila, ne glede na to, v kakšni sestavi nastopa. V načelih novinarske etike ni najti določbe, po kateri se mora za sodelovanje v oddaji nacionalne RTV z gosti strinjati vrhovno državno tožilstvo. Seveda pa v slovenskih zakonih tudi ni mogoče najti člena, po katerem mora šef uprave kriminalistične policije na ukaz piti kavo z Barbaro Brezigar.

Vroči stol in njegova usoda

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede nadaljnje usode oddaje Vroči stol

Spoštovani,

v zadnjem tednu tudi člani programskega sveta RTVS ugibamo, ali je oddaja Vroči stol po odločitvi odgovornega urednika TV Slovenija Rajka Geriča ukinjena. Kot smo izvedeli iz javnih občil, je v zadnji oddaji, na sporedu 23. junija in sicer posvečeni problemu korupcije, tik pred snemanjem sodelovanje odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar – po tistem, ko je izvedela, da bo v njej sodeloval tudi zdaj že nekdanji (in nekaj kasneje tudi aretirani) višji državni tožilec Boštjan Penko.

Trenutno Vročega stola na sporedu ni. Iz javnih izjav g. Geriča razbiramo, da se je oddaja preprosto čez poletje umaknila iz programa. Toda iz javnih izjav g. Voduška izhaja, da je bila poprejšnja odločitev urednika, da bo oddaja tekla tudi čez poletje, nenazadnje zaradi bližajočih se volitev. Stališči sta torej v čistem protislovju. Prav tako iz številnih izjav g. Geriča razbiramo, da oddaje preprosto več ne bo.

Ukinitev oddaje, če se bo ali celo če se je že zgodila, odpira številne dileme, ki so relevantne tudi za programski svet. Urednik namreč zatrjuje, da je poglavitni argument za ukinitev ta, da se voditelj ni držal dogovora in upošteval navodila, da mora goste obvestiti o njegovih sopovabljencih v studiu, zaradi česar lahko pravočasno odklonijo sodelovanje. G. Vodušek pa javno zatrjuje, da se tega pravila sicer drži, vendar da dinamika oddaje realizacije takšnega obveščanja gostov vedno in povsod ne dovoljuje.

Četudi bi se eventuelno lahko strinjali z g. Geričem in sankcijo, pa je težko spregledati, da je prišla kot reakcija na javne očitke generalne državne tožilke. Nenazadnje se g. Vodušek v tem smislu verjetno ni prvič pregrešil. Takšno sozvočje ravnanj med odgovornim urednikom RTV Slovenija in prvo tožilko v državi odpira prostor spekulaciji, da je odločitev g. Geriča spodbujena od zunaj. To omenjam, ker se je interpretacija močno razširila, k njej pa so prispevali tudi vpleteni protagonisti. Na okoliščino opozarjam predvsem, ker je eden izmed očitkov g. Geriča, naslovljen na novinarja, bil, da škoduje kredibilnosti javnega zavoda. Vendar novinar ne more biti kriv za tovrstne učinke.

Moje vprašanje vodstvu RTV Slovenija je naslednje: na sejah programskega sveta so številni svetniki že nekajkrat opozorili na nedopustno vodenje Vročega stola. Voditelju so očitali politično pristranskost, provociranje gostov, razpuščeno vodenje, lažirane rezultate anket. Kot se žal večkrat dogaja, naše pripombe niso šle iz sejne dvorane in so bile verjetno bolj namenjene nam samim. To omenjam zato, ker se tudi meni porajajo dvomi o profesionalizmu novinarja in njegovi objektivnosti. Moj namen nikakor ni ščititi novinarja in moja poanta ne zadeva arbitraže o tem, ali je bila sankcija novinarja upravičena.  Trenutno sugerirana odločitev gre, in tu vidim poglavitno težavo, v povsem v drugo smer – novinar naj bi na enak način deloval v drugih oddajah, oddaje Vroči stol pa več ne bo. Tovrstna programska sprememba mi torej poraja vprašanje, kako je mogoče novinarja sankcionirati z odvzemom oddaje, ki zanesljivo ni avtorska? Zakaj se vodenje ne dodeli nekomu drugemu in kako v vodstvu razumejo spoštovanje javnega interesa, ki glede programske sheme implicitno zahteva takšne rešitve, pri katerih je novinar lahko kaznovan, vendar pri tem ne sme in ne more biti kaznovana javnost, tj. gledalci in gledalke?

Hvala za vaše odgovore in lep pozdrav.

dr. Boris Vezjak

član programskega sveta RTV Slovenija

9. 7. 2008