Predsednik Donald Trump je v ponedeljek po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izjavil, da je konec vojne v Gazi bližje kot kdaj koli prej, potem ko se je Netanjahu strinjal z 20-točkovnim načrtom, ki določa parametre premirja.
Predlog, ki ga je Trump prvič javno predstavil, še vedno potrebuje odobritev Hamasa. Načrt vsebuje številne določbe, ki jih je teroristična skupina že prej zavrnila.
Trump: “Israel agreed to my plan. All Arab countries agreed. If Hamas refuses, Israel has my full support to finish the job.” pic.twitter.com/5QAFVFzft9
— Dr. Eli David (@DrEliDavid) September 29, 2025
Kljub temu se je zdelo, da Trump upa, da bo po skoraj dveh letih vojne konec konflikta, ki je pustil več deset tisoč mrtvih in Gazo v ruševinah, morda na dosegu roke.
»Mislim, da smo zelo blizu ,« je Trump dejal na začetku srečanja z Netanjahujem v državni jedilnici Bele hiše. »Še nismo čisto končali. Moramo premagati Hamas.«
Načrt predvideva izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih drži Hamas – tako živih kot mrtvih – v 72 urah po tem, ko Izrael javno sprejme sporazum, kar pomeni, da se ura za strinjanje skupine že izteka.
Tako Trump kot Netanjahu sta posvarila pred ostrimi posledicami, če Hamas zavrne predlog.
»Upam, da bomo dosegli mirovni dogovor, in če Hamas zavrne dogovor, kar je vedno mogoče – oni so edini, ki so ostali, vsi ostali so ga sprejeli – imam občutek, da bomo imeli pozitiven odgovor,« je Trump dejal med izjavami v Beli hiši.
»Če bo Hamas zavrnil vaš načrt, gospod predsednik, ali če ga domnevno sprejme in nato stori vse, da bi mu nasprotoval, bo Izrael delo dokončal sam,« je dejal Netanjahu. »To je mogoče storiti na lažji ali težji način, ampak bo storjeno.«
Predstavniki medijev so poskušali postavljati vprašanja, medtem ko si ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu v ponedeljek na skupni tiskovni konferenci v Beli hiši nista odgovarjala na vprašanja.
Trump je dejal, da bo Izrael imel njegovo “polno podporo”, da nadaljuje s preganjanjem Hamasa, če bo skupina zavrnila dogovor.
Nobeden od voditeljev se ob koncu njunega nastopa ni odzval na vprašanja in dejal, da bi bilo bolje počakati, da bo načrt dokončno oblikovan in se z njim strinjajo vse strani.
Sporazum o koncu skoraj dveletne vojne v Gazi bi pomenil veliko diplomatsko zmago za Trumpa, ki se je odkrito zavzemal za Nobelovo nagrado za mir in je bil vse bolj razočaran nad svojo nezmožnostjo, da bi končal konflikt. Po mnenju ameriških uradnikov bi lahko tudi sprožil širši načrt, ki bi preoblikoval Bližnji vzhod, kar bi lahko odprlo vrata širitvi Abrahamovih sporazumov, s katerimi je Izrael normaliziral odnose z Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom. Sporazuma sta bila najpomembnejši dosežek Trumpovega prvega mandata na področju zunanje politike.
Pred ponedeljkovo objavo je Trump javno izrazil zaupanje v dosego dogovora, čeprav Netanjahu predloga ni podprl. »Delamo na tem,« je Netanjahu dejal čez vikend . »Še ni dokončno oblikovan.« Uradniki Bele hiše so predlog opisali kot najboljši načrt, ki ga lahko Izrael ali Hamas pričakujeta.
Trumpova administracija si je znova prizadevala za premirje v Gazi, potem ko je več zahodnih držav na Generalni skupščini Združenih narodov prejšnji teden priznalo palestinsko državo .
Prejšnji načrt, ki ga je administracija predstavila v zadnjih dneh, je predvideval izpustitev vseh 48 preostalih talcev – od katerih jih je 20 domnevno še živih – v zameno za konec vojne in postopen umik izraelskih čet iz Gaze. Ta načrt, tako kot tisti, ki je bil objavljen v ponedeljek, je Hamasu odrekel kakršno koli prihodnjo vlogo pri upravljanju Gaze in namesto tega zahteval dve ravni začasnega upravljanja: mednarodno telo in palestinski odbor.
V ponedeljkovem načrtu je mednarodno telo opisano kot “Odbor za mir”, ki mu predseduje Trump, “drugi člani in voditelji držav pa bodo naknadno objavljeni”, vključno z nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom.
Trump je dejal, da ni bila njegova odločitev, da bo vodil organ – »Verjemite mi, zelo sem zaposlen,« je dejal –, a je vseeno dejal, da se je s tem strinjal. »Voditelji arabskega sveta in Izraela ter vsi vpleteni so me prosili, naj to storim,« je dejal.
Zadnji krog pogajanj konec julija, ki ga je prav tako zaznamoval precejšen optimizem, je propadel, ko so se ZDA presenetljivo umaknile iz pogovorov, kmalu zatem pa še Izrael. Obe državi sta Hamas obtožili, da se ni pogajal v dobri veri.
Trumpa že mesece vse bolj razjezi Netanjahujev odpor do konca vojne in njegove širjenje vojaških operacij na Bližnjem vzhodu, so sporočili uradniki Bele hiše. Trump, ki je bil nekoč prepričan, da bo njegov osebni odnos z Netanjahujem izraelskega voditelja spodbudil k rešitvi, se je v zadnjih mesecih na glas spraševal, ali ga morda izigral človek, ki ga je opisal kot prijatelja.