Pred sedemintridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija revija pa je simbolno oznanila prihod “slovenske pomladi”.
Včeraj na prvi pomladni je po skoraj štirih desetletjih v dvorani Orhideja hotela U na Miklošičevi je združenje Katedrala svobode priredilo mini reprizo znamenitega dogodka – izzida 57. številke Nove revije in sicer predstavitvi nove knjige “Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program”. Čeprav so med avtorji novega nacionalnega programa trije še živeči znamenite znamenita 57. številka Nove revije pa dogodek ni požel zanimanja javnosti in oblasti.
V dobrih, starih časih, ko so javno izrečene besede proti oblasti še imele nek pomen in vpliv, bi se v primeru takega dogodka takoj sestalo komunistično vodstvo, ki bi še pred izidom elektronske knjige od zagnane Udbe dobilo računalniške izpise prispevkov. Vsi prisotni komunistični voditelji bi udrihali čez avtorje prispevkov in sklenil bi, da bodo naredili vse, da se ta stališča ne bodo uveljavila v družbeni praksi.
Zadolžili bi šefa socialistične zveze, da se mora dogovoriti z glavnimi in odgovornimi uredniki osrednjih slovenskih občil, da o izidu te knjige ne bodo poročali. Javni tožilec pa bi pripravil vse potrebno za pravosodni pregon najmanj Dimitrija Rupla, Boruta Pahorja in Alenke Puharjeve! V Beograd (takratni Bruselj za Slovenijo) bi poslali poročilo, kaj vse so in bodo postorili, da bi
zajezili vpliv te knjige ter kaznovali avtorje in urednike.
“Nekaj tednov pred izidom me je k sebi poklical Jože Smole, tedanji šef Socialistične zveze, ki je bdela nad mediji, in bil sem prepričan, da je konec,” se dogajanja pred izidom 57. številke Nove revije spominja takratni urednik Dimitrij Rupel. Dobro, nekdanjemu politiku Dimitriju Ruplu in uredniku nove knjigo o slovenskem nacionalnem programu so minulo nedeljo vlomili v hišo.
Če bi bili davnega leta 1987 bi lahko rekli, da so vlomilci iskali krtačne odtise novih prispevkov za slovenski pomladni program, ker pa je knjiga izšla v elektronski obl8iki pač v soglasju z duhom časa pa težko rečemo , da je bil vlom pri Dimitriju Ruplu povezan z izdajo Novi prispevki za slovenski pomladni program.
Vlom pri Ruplu – vse bolj nenavadno in sumljivo
— BojanPožar (@BojanPozar) March 19, 2025
– Iz novih posnetkov varnostne kamere, nameščene v atriju stanovanja Dimitrija Rupla v centru Ljubljane, je namreč razvidno, da se po odhodu prvega vlomilca pojavita še dva (nova) vlomilca (?!), ki naj bi iz Ruplovega stanovanja… https://t.co/0Zk76yEOG3 pic.twitter.com/UpLnI0NRty
Pred štirimi desetletji bi cela armada udbo špicljev cele noči iskala in pregledovala krtačne odtise.In danes? Nič o tega! Tisti, ki ne marajo trenutne oblasti bodo to pisanje večinoma podprli, a le če so desnosredinsko usmerjene. Levosredinski državljani tega ne bodo brali in jim za to knjigo ne bo mar, oblast ima pa toliko svojih problemov, ki jih ne zna in ne zna rešiti, da se jim bo ta knjiga zdela samo kapljica v morje njihovih težav, če jo bodo sploh opazili, v Bruslju pa se jim o tej knjigi ne bo niti sanjalo! Časi se pač spreminjajo in mi z njimi!
Pri nastanku knjige Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program,” je sodelovalo 74 avtorjev, med sedmimi ključnimi so poleg Jambreka še Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Ivan Štuhec in Tomaž Zalaznik. “Med nami sedmimi je bil prisoten občutek oziroma skupna ideja, da svet od lanskega novembra živi v nekem posebnem stanju zgoščenega zgodovinskega in prelomnega časa, ki je primerljiv s tistimi časi, ki so Slovence in Slovenijo opredeljevali leta 1884, 1915, 1940–45 in 1987–92,” je poudaril Jambrek in dodal, da je nova knjiga tudi poskus odgovora na 57. številko Nove revije.
Predstavitve knjige so se med drugim udeležili nekdanji predsednik republike Borut Pahor, podpredsednik SDS Aleš Hojs, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, zgodovinar Jože Dežman, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, pravnik Matej Avbelj, aktivist Vili Kovačič in strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič ter nekateri znani obrazi desne provinience.