Hrvaška želi bogastvo, ki se skriva globoko pod njenim površjem, spremeniti v enega pomembnejših domačih energetskih virov. Državna Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Agencija za ogljikovodike (AZU) sta sklenili sporazum o sodelovanju pri raziskovanju in izkoriščanju geotermalne energije, s čimer Zagreb napoveduje odločnejši vstop v razvoj geotermalnih elektrarn in sistemov daljinskega ogrevanja. Sporazum prihaja v času, ko država za geotermalne projekte namenja več deset milijonov evrov, prve raziskave pa so že potrdile pomemben potencial podzemnih nahajališč.
Hrvaška želi toploto iz globin spremeniti v strateški energetski vir
Hrvaška državna elektroenergetska družba Hrvatska elektroprivreda in Agencija za ogljikovodike sta 12. novembra podpisali memorandum o sodelovanju, ki določa okvir za skupno raziskovanje, razvoj in izkoriščanje geotermalne energije ter izvedbo drugih energetskih projektov skupnega interesa. Čeprav gre za sporazum, ki sam po sebi še ne pomeni odločitve o gradnji konkretnih elektrarn, predstavlja pomemben korak k tesnejšemu povezovanju državnih raziskovalnih zmogljivosti in največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja.
Sodelovanje bo obsegalo izmenjavo strokovnega znanja, geoloških podatkov in izkušenj, pripravo tehničnih in ekonomskih analiz ter skupno preučevanje možnosti za razvoj novih energetskih projektov. Poseben poudarek bo namenjen območjem z že ugotovljenim geotermalnim potencialom, kjer bi bilo mogoče toploto iz zemeljske notranjosti uporabiti za ogrevanje mest, industrijske procese ali proizvodnjo električne energije.
Za Hrvaško je takšno povezovanje pomembno predvsem zato, ker raziskovanje podzemnih nahajališč zahteva visoke začetne vložke in prinaša precejšnja geološka tveganja. Agencija za ogljikovodike ima pri tem pomembno vlogo pri raziskovanju energetskih virov, HEP pa razpolaga z izkušnjami pri razvoju, upravljanju in trženju energetskih projektov. Skupni nastop bi lahko olajšal prehod od raziskovalnih vrtin do dejanskih investicij.
Panonska Hrvaška skriva energetski potencial, ki je bil doslej premalo izkoriščen
Hrvaška ima zaradi svojih geoloških značilnosti, predvsem v panonskem delu države, razmeroma ugodne pogoje za izkoriščanje geotermalne energije. Topla voda iz globokih podzemnih plasti se lahko uporablja za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih objektov, rastlinjakov ter industrijskih obratov, pri ustreznih temperaturah in pretokih pa tudi za proizvodnjo električne energije.
Prednost geotermalne energije pred sončnimi in vetrnimi elektrarnami je predvsem njena razpoložljivost. Medtem ko je proizvodnja električne energije iz sonca in vetra odvisna od vremenskih razmer, lahko geotermalni sistemi ob ustrezno razvitih nahajališčih zagotavljajo stabilno proizvodnjo skozi vse leto. To je še posebej pomembno za sisteme daljinskega ogrevanja, kjer je zanesljiva dobava toplote v zimskih mesecih ključnega pomena.
Vendar geotermalni potencial sam po sebi še ne zagotavlja ekonomsko upravičene investicije. Odločilni so temperatura podzemne vode, njena izdatnost, globina vrtin, stroški črpanja in vračanja vode v podzemlje ter oddaljenost od potencialnih porabnikov. Prav zato je povezovanje raziskovalne agencije in energetskega podjetja pomembno: geološka odkritja je treba pretvoriti v tehnično izvedljive in finančno vzdržne projekte.
Štirje hrvaški mesti dobivajo novo priložnost za geotermalno ogrevanje
Da Hrvaška pri geotermalni energiji ne ostaja zgolj pri napovedih, potrjujejo tudi konkretna vlaganja. Oktobra je hrvaška vlada podprla nadaljevanje projektov v Veliki Gorici, Osijeku, Vinkovcih in Zaprešiću, kjer so predhodne raziskave že potrdile obstoj geotermalnih nahajališč.
Za naslednjo fazo je bila podpisana pogodba v skupni vrednosti približno 35,3 milijona evrov, od tega je 30 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Denar je namenjen izdelavi štirih dodatnih geotermalnih vrtin, po ene na vsaki lokaciji. Skupna vrednost obeh faz teh projektov po navedbah hrvaškega ministrstva za gospodarstvo presega 86 milijonov evrov.
Nove vrtine bodo omogočile nadaljnje preverjanje možnosti trajnostnega izkoriščanja nahajališč in vzpostavitev sistemov, pri katerih se geotermalna voda po odvzemu toplote vrača v podzemlje. S tem bi lahko ustvarili pogoje za prihodnjo priključitev geotermalnih virov na mestna toplovodna omrežja in postopno zmanjševanje porabe zemeljskega plina ter drugih fosilnih goriv.
Po javno objavljenih tehničnih načrtih so predvidene vrtine globoke približno od 2.000 do 2.300 metrov. Takšne globine kažejo, da gre za zahtevne infrastrukturne projekte, pri katerih je uspeh odvisen tako od geoloških razmer kot od kakovosti izvedbe in poznejšega upravljanja.
HEP v geotermalni energiji vidi novo poslovno priložnost
Predsednik uprave Agencije za ogljikovodike Marijan Krpan poudarja, da zanimanje vlagateljev za razvoj geotermalnih projektov na Hrvaškem narašča. Dodatno spodbudo naj bi predstavljal novi zakon o raziskovanju in izkoriščanju energetskih geovirov, ki vzpostavlja enotnejši regulativni okvir in predvideva poenostavitev postopkov za razvoj tovrstnih naložb.
Krpan ocenjuje, da bo sodelovanje s HEP omogočilo učinkovitejše povezovanje raziskovalnih dejavnosti s prihodnjimi energetskimi projekti in hitrejše gospodarsko izkoriščanje domačih geotermalnih virov. Prav prehod od raziskav do komercialne uporabe je namreč eden osrednjih izzivov sektorja, saj lahko med odkritjem nahajališča in začetkom njegovega rednega izkoriščanja mine več let.
Podobno razmišlja predsednik uprave HEP Vice Oršulić, ki geotermalno energijo označuje za stabilen in zanesljiv domači energetski vir. Po njegovi oceni bi lahko imela pomembno vlogo v prihodnji hrvaški energetski mešanici, tako pri proizvodnji električne energije kot pri razvoju toplovodnih sistemov. Novi zakonodajni okvir in sodelovanje z državno agencijo naj bi HEP omogočila kakovostnejšo pripravo projektov s komercialnim potencialom.
Pri tem je treba poudariti, da podpisani memorandum še ne vsebuje javno predstavljenega investicijskega načrta z določenimi proizvodnimi močmi, lokacijami novih elektrarn ali časovnico njihove gradnje. Njegov neposredni pomen je predvsem vzpostavitev sodelovanja, ki lahko postane podlaga za prihodnje naložbene odločitve.
Energetska neodvisnost postaja vse pomembnejši dejavnik
Hrvaška geotermalne energije ne razvija zgolj zaradi doseganja podnebnih ciljev, temveč tudi zaradi dolgoročne energetske varnosti. Geotermalna toplota je domač vir, katerega razpoložljivost ni neposredno odvisna od uvoza energentov ali vsakodnevnih cenovnih nihanj na mednarodnih trgih.
To je posebej pomembno pri daljinskem ogrevanju, kjer lahko uporaba geotermalne energije zmanjša izpostavljenost cenam zemeljskega plina. Ob uspešni izvedbi bi lahko mesta z ustreznimi podzemnimi nahajališči del svojih potreb po toploti pokrivala z lokalnim virom, namesto da bi bila v celoti odvisna od fosilnih goriv.
Za proizvodnjo električne energije so pogoji zahtevnejši. Geotermalne elektrarne potrebujejo dovolj visoke temperature in ustrezne pretoke, pri nižjih temperaturah pa so lahko potrebne posebne tehnologije, ki povečujejo investicijske stroške. Zato ni samoumevno, da bo vsako potrjeno geotermalno nahajališče primerno tudi za proizvodnjo elektrike. Na številnih lokacijah je lahko ekonomsko in energetsko učinkovitejša neposredna uporaba toplote.
Prav razločevanje med temi možnostmi bo ena ključnih nalog novega partnerstva med HEP in Agencijo za ogljikovodike.
Hrvaška stavi na energijo pod zemljo. Ključno vprašanje je, kako hitro jo bo znala izkoristiti
Hrvaška z novimi raziskavami, evropskimi sredstvi in povezovanjem državnih energetskih institucij postopoma ustvarja pogoje za širšo uporabo geotermalne energije. Pomemben premik je tudi dejstvo, da se geotermalni projekti vse bolj obravnavajo kot del energetske infrastrukture in ne zgolj kot posamezne lokalne pobude.
Toda odločilni preizkus bo šele njihova komercialna izvedba. Raziskovalne vrtine, potrjena nahajališča in podpisani sporazumi so nujni začetni koraki, vendar bo dejanski učinek na energetsko oskrbo mogoče oceniti šele, ko bodo nastali delujoči toplovodni sistemi oziroma proizvodni objekti.
Hrvaška je očitno prepoznala, da se del odgovora na vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti skriva tudi več kilometrov pod zemeljskim površjem. Zdaj bo morala dokazati, da zna ta naravni potencial spremeniti v zanesljiv, konkurenčen in dolgoročno vzdržen energetski vir.

