Pretres v samem vrhu svetovne tehnološke industrije! Jensen Huang, ustanovitelj in dolgoletni prvi mož ameriškega velikana Nvidia, je po 33 letih odstopil z vseh vodilnih položajev v družbi. Človeka, ki je iz proizvajalca grafičnih kartic ustvaril več tisoč milijard dolarjev vreden imperij umetne inteligence, so odnesla razkritja o zunajzakonskih razmerjih, predvsem pa vprašanja nacionalne varnosti zaradi njegove domnevne povezave s Kitajko, ki jo ameriške obveščevalne službe označujejo za sodelavko kitajske obveščevalne službe. Vodenje Nvidie je začasno prevzela finančna direktorica Colette Kress, ameriška javnost pa se sprašuje, kako je lahko eden najvplivnejših ljudi tehnološkega sveta postal tarča domnevne kitajske obveščevalne operacije.
Kar je še pred nekaj tedni veljalo za skoraj nepredstavljivo, je zdaj postalo resničnost. Jensen Huang, 63-letni ameriški milijarder tajvanskega rodu, je zapustil položaj predsednika uprave, glavnega izvršnega direktorja in člana upravnega odbora družbe Nvidia, ki jo je soustanovil leta 1993.
Odstop je družba uradno potrdila 12. novembra, učinkovati pa je začel nemudoma. Upravni odbor je za začasno izvršno direktorico imenoval dosedanjo finančno direktorico Colette Kress, za predsednika upravnega odbora pa Harveyja Jonesa. Podjetje je že začelo iskati Huangovega naslednika.
Toda za na videz običajnim korporativnim sporočilom se skriva ena najbolj nenavadnih afer v zgodovini ameriške tehnološke industrije. Afera, v kateri se prepletajo milijarde dolarjev, spolna razmerja, domnevno kitajsko vohunjenje in politični interesi Washingtona.
Kitajska vohunka v zasebnem življenju prvega moža Nvidie
V središču škandala je Alice Huang, kitajska poslovna ženska, ki so jo ameriške obveščevalne službe po poročanju ameriških medijev identificirale kot domnevno sodelavko kitajskega ministrstva za državno varnost.
Po razkritjih časnikov The New York Times in Financial Times naj bi bila Alice Huang vključena v obveščevalno operacijo, katere cilj je bil pridobivanje informacij o enem najpomembnejših ljudi ameriške tehnološke industrije. Huang je razmerje priznal in se v sporočilu zaposlenim opravičil zaradi nezvestobe svoji soprogi Lori, s katero je poročen več kot štiri desetletja. Toda vprašanje, ki je začelo zanimati ameriške obveščevalne službe, ni bilo njegovo zasebno življenje.
Veliko pomembnejše je, ali je lahko domnevna kitajska obveščevalna sodelavka prek osebnega razmerja pridobila dostop do poslovnih skrivnosti, tehnoloških informacij ali celo strateških načrtov podjetja, ki je danes eden ključnih stebrov ameriške prevlade na področju umetne inteligence.
Alice Huang je bila povezana tudi s podjetjem Megaspeed, ki se je po poročanju ameriških medijev znašlo pod drobnogledom zaradi suma izogibanja ameriškim izvoznim omejitvam pri dobavi naprednih računalniških čipov na Kitajsko. Kitajska vlada obtožbe o vohunjenju zavrača. Prav tako doslej ni bilo dokazano, da bi Jensen Huang zavestno posredoval zaupne informacije kitajskim obveščevalnim službam.
WIRED+1
Še ena ljubica, tokrat iz samega vrha Nvidie
Kot da afera z domnevno kitajsko vohunko ne bi bila dovolj, je ameriški časnik The New York Times 11. novembra objavil novo razkritje. Po navedbah petih zaposlenih v Nvidii naj bi imel Huang zunajzakonsko razmerje tudi s Kimberly Powell, 48-letno podpredsednico družbe, odgovorno za področje zdravstva. Powellova je v podjetju zaposlena od leta 2008, v tem času pa je napredovala na enega pomembnejših vodstvenih položajev.
Marca letos naj bi bila Huang in Powellova med konferenco Nvidia GTC v San Joseju opažena v bližnjem hotelu, kjer naj bi si izkazovala naklonjenost. Po navedbah virov naj bi dogajanje posnel eden od navzočih, Huangovi varnostniki pa naj bi ga nato zadržali in od njega zahtevali podpis sporazuma o nerazkrivanju informacij. Časnik The New York Times je ob tem poudaril, da domnevnega posnetka ni videl. Oba naj bi bila v času domnevnega razmerja poročena z drugima partnerjema. Huang in Nvidia konkretnih navedb o razmerju s Powellovo nista javno potrdila.
Ameriški kongres zahteva odgovore
Afera je medtem prerasla okvire korporativnega škandala. Republikanski predstavniki treh vplivnih odborov ameriškega kongresa so zahtevali pojasnila o Huangovih stikih z Alice Huang, saj bi lahko domnevna obveščevalna operacija predstavljala tveganje za ameriško nacionalno varnost.
Nvidia namreč ni zgolj proizvajalec računalniških komponent. Njeni najnaprednejši procesorji predstavljajo tehnološko osnovo razvoja umetne inteligence, superračunalnikov in številnih sistemov, ki imajo pomembno vlogo tudi v obrambni industriji. Združene države Amerike zato že več let omejujejo izvoz najnaprednejših čipov na Kitajsko. Prav Huang je bil eden najglasnejših kritikov teh omejitev, saj je opozarjal, da ameriška politika s tem spodbuja razvoj konkurenčnih kitajskih tehnologij. Obenem je vzpostavil tesne odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in poskušal vplivati na oblikovanje ameriške politike izvoza naprednih polprevodnikov.
Po poročanju ameriških medijev naj bi bil Trump že pred časom seznanjen z obveščevalnimi informacijami o Alice Huang. Vprašanje, ki se zdaj zastavlja v Washingtonu, je zato precej bolj neprijetno od običajne zgodbe o nezvestobi: ali je človek, ki je imel izjemen vpliv na ameriško tehnološko strategijo, zaradi svojega zasebnega življenja postal ranljiv za tuje obveščevalne interese?
Od grafičnih kartic do več tisoč milijard dolarjev vrednega imperija
Huangov odhod je toliko bolj presenetljiv, ker gre za človeka, ki je skoraj neločljivo povezan z Nvidio.
Podjetje je leta 1993 ustanovil skupaj s Chrisom Malachowskim in Curtisom Priemom. Sprva so razvijali grafične procesorje za računalniške igre, pozneje pa je Huang prepoznal izjemen potencial njihove uporabe pri razvoju umetne inteligence. Ta odločitev se je izkazala za eno najuspešnejših poslovnih potez sodobne tehnološke industrije. Razmah generativne umetne inteligence, ki ga je pospešil prihod ChatGPT, je povzročil eksplozivno povpraševanje po Nvidiinih procesorjih. Vrednost podjetja je leta 2025 presegla štiri tisoč milijard ameriških dolarjev, Nvidia pa je postala eno najvrednejših podjetij na svetu.
Huang, prepoznaven po svoji črni usnjeni jakni in karizmatičnih predstavitvah novih tehnologij, je postal nekakšna ikona svetovne tehnološke industrije. Toda prav močna povezanost njegove osebnosti z uspehom podjetja danes odpira vprašanje, kakšne posledice bo imel njegov odhod za Nvidio in njene vlagatelje.
Upravni odbor potegnil črto
Nvidiin upravni odbor je po razkritju razmerja z Alice Huang sprožil notranjo preiskavo, za katero je najel priznano ameriško odvetniško družbo Wachtell, Lipton, Rosen & Katz. Preiskava naj bi ugotovila, ali so bili zaradi Huangovih osebnih stikov ogroženi interesi podjetja oziroma ameriška nacionalna varnost. Dodatno razkritje domnevnega razmerja s Kimberly Powell je pritisk na vodstvo družbe še povečalo.
Ameriški mediji poročajo, da so člani upravnega odbora razpravljali o Huangovi prihodnosti, nato pa je sledil njegov odstop. Nvidia v uradnem sporočilu ni podrobno pojasnila razlogov za njegov odhod, temveč se mu je zahvalila za izjemen prispevek k razvoju podjetja in celotne tehnološke industrije. Colette Kress bo družbo vodila do imenovanja novega izvršnega direktorja, upravni odbor pa bo pri iskanju naslednika upošteval tako notranje kot zunanje kandidate.
Je Huanga odnesla nezvestoba ali strah pred kitajskim vplivom?
Ameriška poslovna zgodovina pozna več primerov, ko so morali vodilni menedžerji zaradi osebnih razmerij z zaposlenimi zapustiti svoje položaje. Leta 2018 je zaradi kršitve pravil podjetja odstopil Intelov izvršni direktor Brian Krzanich. Leto pozneje je moral zaradi neprimernih razmerij z zaposlenimi oditi tudi prvi mož McDonald’sa Steve Easterbrook. Toda Huangov primer je bistveno bolj občutljiv.
V njem namreč ne gre zgolj za vprašanje poslovne etike in osebne odgovornosti, temveč tudi za domnevno delovanje tuje obveščevalne službe v neposredni bližini človeka, ki je imel dostop do strateško pomembnih informacij. Ali je bila prav ta okoliščina odločilna za njegov odhod, bo morda pokazala nadaljnja preiskava. Uradno potrjenega odgovora za zdaj ni. Nedvomno pa je, da je Huangov odstop hud udarec za podobo podjetja, ki je svojo rast in globalno prepoznavnost več kot tri desetletja gradilo tudi na osebnosti svojega ustanovitelja.
Konec nedotakljivega tehnološkega milijarderja
Zgodba Jensena Huanga je še en dokaz, da niti najbogatejši in najvplivnejši posamezniki niso imuni na posledice svojih zasebnih odločitev, kadar te začnejo ogrožati zaupanje vlagateljev, poslovnih partnerjev in državnih institucij. Človek, ki je pomagal oblikovati prihodnost umetne inteligence, je svojo kariero na vrhu Nvidie končal v okoliščinah, ki jih še pred nekaj meseci ne bi mogel predvideti skoraj nihče.
Za Nvidio se zdaj začenja novo obdobje. Podjetje bo moralo dokazati, da lahko ohrani tehnološko prevlado tudi brez človeka, ki je bil več kot tri desetletja njegov najpomembnejši obraz. Za ameriške obveščevalne službe pa ostaja precej bolj neprijetno vprašanje: kako blizu je lahko domnevna kitajska obveščevalna operacija prišla človeku, ki je stal v samem središču ameriške revolucije umetne inteligence?
Jensen Huang je izgubil položaj na vrhu tehnološkega imperija. Ali je bila pri tem ogrožena tudi ameriška tehnološka varnost, pa ostaja vprašanje, na katero preiskovalci še iščejo odgovor.