Predstavniki več nevladnih organizacij so danes opozorili na reze v socialno državo v predlogu proračuna za 2027, ki po njihovih izračunih znašajo 330 milijonov evrov. Vse poslance so pozvali, da se spomnijo na svoje predvolilne obljube in proračun zavrnejo oz. spremenijo postavke. Opozorile so, da bi takšni rezi škodili najranljivejšim v družbi.
V prihodnjih dneh bodo poslanci potrjevali proračunske dokumente za leto 2027. Po oceni nevladnih organizacij je v predlogu predvideno drastično znižanje socialnih in družinskih transferjev. Vlada jih po njihovih navedbah želi znižati za 15 odstotkov oziroma za 330 milijonov evrov, četudi bi se zaradi zakonske uskladitve z inflacijo morali celo povečati za 3,7 odstotka.
Po predlogu naj bi se sredstva za otroške dodatke znižala za 51 milijonov evrov oziroma 18,9 odstotka, štipendije za 20 milijonov evrov oziroma za 14,2 odstotka, denarna socialna pomoč za 78 milijonov evrov oziroma 22,3 odstotka, sredstva za osebno asistenco za 55 milijonov evrov oziroma 17,8 odstotka in starševska nadomestila, ki vključujejo porodniške in starševske dopuste, za 83 milijonov evrov oziroma 15,2 odstotka, so opozorili.
Dodali so, da vlada ni pri tem nikjer pojasnila, kako bi znižanja dosegla. Bo pa po oceni Fiskalnega sveta treba v primeru, da bo koalicijski predlog potrjen, pri petih največjih transferjih število upravičencev zmanjšati za petino do tretjino.
K premisleku o predvidenih rezih, ki bi najbolj prizadeli revne zaposlene, matere samohranilke, enostarševske družine, invalide, otroke in mladostnike in iz revnih družin ter starejše, so pozvali v Rdečem križu Slovenije (RKS). “Kaj ti rezi pomenijo za ljudi? Denarno socialno pomoč prejema 66.000 ljudi brez zadostnih dohodkov za preživetje, med njimi so tudi revni zaposleni. Samska oseba brez dohodkov danes prejme 507 evrov na mesec, kar je že zdaj precej pod pragom tveganja revščine. Ob enakomernem rezu bi dobila le še 394 evrov, kar ne zadostuje niti za pokritje hrane, položnic in drugih nujnih potreb, ob strožjih pogojih pa bi pomoč izgubilo okoli 14.700 ljudi,” je izpostavila generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin.
Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna je prepričana, da ni prav, da se preusmerjanje sredstev odraža na življenju najranljivejših skupin, med katerimi so tudi otroci. “Namesto da bi skupnost gradila na tem, da bi otroški dodatek postal univerzalni dodatek, ki bi bil namenjen prav vsem otrokom za zadovoljevanje njihovih razvojih potreb, ostaja še naprej socialni transfer. Prav tako to velja za štipendije. Oba transferja bi morala biti del družinske politike in ne socialne politike,” meni.
Socialna varnost vseh je temeljna varnost, ki je z ustavo zaščitena vrednota te države, je poudarila Laura Orel iz Delavske svetovalnice. Prepričana je, da je iz potez te vlade, ki “neusmiljeno reže v zdravstveno blagajno, pokojninsko blagajno in zdaj v socialne transferje”, ter iz vsebine interventnega zakona jasno, da načrtujejo spremembo družbenega sistema. “Socialna država jim je pri tem napoti, ni njihova intimna opcija, zato želijo njen razkroj. Ne razumejo koncepta solidarnosti, na katerem je utemeljena naša skupnost,” je zatrdila.
Jean Nikolič iz Društva Kralji ulice je poudaril, da socialni transferji niso nagrada, ampak varovalna mreža, namenjena ljudem, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno preživetje. Prepričan je, da ljudje zaradi nižjih prejemkov ne postanejo avtomatično bolj zaposljivi. Če je cilj večja zaposlenost, je po njegovih besedah učinkoviteje odpravljati ovire za delo, kot je zagotovitev dostopnih stanovanj, varstva otrok, zdravstva, javnega prevoza, izobraževanja in predvsem nudenje podpore pri vključevanju na trg dela.
Da varčevalni ukrepi nikakor ne smejo posegati v že pridobljene pravice invalidov, zmanjševati njihove samostojnosti ali ogrožati njihovega dostojanstva in kakovosti življenja, je opozorila Špela Sanabor iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je prepričana, da na prioritete trenutne vlade kaže dejstvo, da dvigujejo postavke za vojsko. “Torej jemljejo ljudem, jemljejo mladim družinam, jemljejo mamam, jemljejo osebam, ki vsakodnevno potrebujejo pomoč, in namenjajo za grozljive poboje,” je bila kritična.