“Razmere v slovenskem gospodarstvu so resne. Govori se o rekordnih dobičkih, ki pa so v resnici skoncentrirani na nekatere dejavnosti, predvsem proizvodnjo energije v državni lasti in nekatere super uspešne podjetniške zgodbe, ki delujejo v nišah,” je na na Festivalu podjetništva v organizaciji SBC na Brdu pri8 Kranju svoj nastop začel predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Brodnjak je populizem in zavist izpostavil kot dve največji težavi slovenske družbe. “Rak Slovenije je zavist, prvak Slovenije populizem,” je dejal.
“A potem tisti, ki so nadpovprečno ustvarjalni, odločni, pogumni, nismo ljudje? A bančniki nismo ljudje?” se je vprašal. “Jaz sem samo Slovenec,” je poudaril in dodal, da se moramo, če se želimo povezati, najprej dogovoriti o skupnem imenovalcu.
Kot primer je navedel tudi položaj bančnikov in njihovo obravnavo v javnosti. “Povprečen trener nogometnega kluba v srednjeevropski ligi je plačan bolje od mene. To je realnost,” je dejal. Po njegovem mnenju je v Sloveniji preveč zavisti in premalo razumevanja, da uspešna podjetja in posamezniki ustvarjajo širše koristi za družbo. “Nočemo biti boljši od drugih, želimo samo primerljive pogoje gospodarjenja,” je poudaril.
Posebej se je zavzel za celovito davčno reformo, saj posamezni interventni ukrepi po njegovem mnenju ne morejo nadomestiti sistemskih sprememb. “Dajmo narediti celovito davčno reformo, za božjo voljo,” je pozval politike in dodal: “Zato smo vas izvolili.”
Po njegovem mnenju bi morali zaposlenim zagotoviti več razpoložljivega dohodka, podjetjem pa omogočiti, da lažje privabljajo in zadržujejo ključne kadre. Zato podpira uvedbo razvojne kapice. Pri tem je poudaril, da niso pomembni samo inženirji in menedžerji, temveč predvsem ljudje, ki sprejemajo ključne poslovne odločitve.
Velika podjetja imajo namreč po njegovih besedah precej širši vpliv, kot bi lahko sklepali iz števila njihovih neposredno zaposlenih. Nanje so vezani dobavitelji, poslovni partnerji, razvojne dejavnosti, družbena odgovornost in številni drugi učinki. Če se sedež podjetja preseli v tujino, lahko država izgubi tudi pomemben del davčnih prihodkov in drugih gospodarskih učinkov.
“Ni suverenega naroda, če sam na svoji zemlji ne sprejema odločitev o svoji usodi,” je poudaril. | Foto: Ana Kovač”Ni suverenega naroda, če sam na svoji zemlji ne sprejema odločitev o svoji usodi,” je poudaril.
Politične odločevalce je pozval, naj se nehajo ukvarjati s političnim “resničnostnim šovom” ter se dogovorijo o ključnih razvojnih prioritetah in reformah. Po njegovem mnenju bi morali preseči kratkoročne politične interese in se dogovoriti o nekaj dolgoročnih ciljih, ki bi veljali tudi po menjavah oblasti.
“Kako se lahko za božjo voljo kot nacija končno spravimo skupaj? To je zdaj interventni zakon za bogate. In na prvi pogled je res videti tako. Ljudje namreč razmišljajo po načelu: »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.« Sprašujejo se: Kaj pa imam jaz od tega? Ugibajo, ali bo nižja ena ali druga davčna stopnja, morda nižji davek, ampak kaj bo od tega ostalo v moji denarnici?
Zato bi morali narediti nekaj za vse, ne samo za ene. Enkrat za vselej bi se morali usesti za isto mizo – levi, desni in drugačni, rdeči in zeleni, Dragonsi in Viole – ter si reči: Fantje in dekleta, dajmo že enkrat narediti davčno reformo, za božjo voljo!
Obdavčitev premoženja je pri nas tabu tema, ki se je nihče noče lotiti. Ivanov predlog je šel v smeri, da obdavčimo vse premoženje po neki nizki davčni stopnji in se nehamo prepirati o tem, kdo ima koliko. Tako bi se izognili tudi prenašanju nepremičnin na družinske člane, saj bi vsi plačevali, ne glede na to, kdo je lastnik. Toda to je očitno prevroča tema, ki se je nihče noče dotakniti.
Potem imamo samo dve oziroma tri možnosti. Prva je, da povečamo javni dolg. Če nekaj razbremenimo, moramo namreč nekje dobiti denar, kar pomeni dodatno zadolževanje. Druga je, da nekaj naredimo pri porabi javnega sektorja. Toda tudi tu imamo velik izziv, saj je to politično izjemno nepriljubljeno. Gre za glasove na volitvah, oblast pa si želijo vsi. Velikih koalicij nočemo sklepati. Ali bomo na oblasti mi ali oni. Drugih možnosti očitno ni.
Toda ljudje nam sporočajo nekaj povsem drugega. Ne samo z modrim valom v ZDA, ampak tudi na Madžarskem in v Srbiji. Dovolj imajo razdvajanja! Ne prenesejo več tega političnega resničnostnega šova. Želodec se jim obrača. »Ne morem več gledati poročil, meni se meša!«Ostudno je, kaj počnejo ljudje na oblasti, namesto da bi izvedli ukrepe, ki jih nujno potrebujemo.
Mi smo perla. Smo prilagodljivi, marljivi in iznajdljivi. Znajdemo se. V svojih nišah smo šampioni. Potrebujemo samo primerljive pogoje gospodarjenja s tistimi, ki jih imajo drugi. Nočemo nič boljšega od drugih. Hočemo samo enake, primerljive pogoje. Kako financirati razbremenitev dela? Z dvigom DDV-ja. Druge poti ni, če govorimo o tem, da ne bomo povečevali javnega dolga in hkrati ne bomo zmanjševali javne porabe. Skandinavske države imajo 25-odstotni DDV, Finska 25,5-odstotnega. Hrvati so razbremenitev dela financirali z dvigom DDV-ja na 25 odstotkov, zdaj pa postopoma uvajajo tudi obdavčitev premoženja. Tako se to naredi.
In ljudem je treba to znati razložiti, saj niso neumni.Sporočilo mora biti jasno: vsi boste imeli več denarja v svojih denarnicah. Z ustrezno spremembo dohodninske lestvice, uvedbo razvojne kapice in znižanjem obremenitev v najvišjem dohodninskem razredu bomo ljudem pustili več denarja v rokah. Kaj bodo z njim naredili, pa bo njihova odločitev.
Če boste kljub temu v socialni stiski, bomo pomagali z nižjo davčno stopnjo pri nujnih življenjskih potrebščinah. Če boste kupovali nov telefon, čeprav je stari še vedno povsem uporaben, ali odšli na potovanje po svetu, boste plačali 24- ali 25-odstotni DDV. Če boste ta denar varčevali in vlagali na kapitalske trge, vas bomo davčno razbremenili.To so naredili Hrvati. 12-odstotni DDV, 12-odstotni davek na kapitalske dobičke, po dveh letih pa oprostitev davka na kapitalske dobičke. V teh letih so imeli sedem IPO-jev in dobili nove samoroge. Tako se to naredi!
Nehajmo že enkrat modrovati, pesniti in se prepirati, za božjo voljo. To nas ne vodi nikamor.S tem nenehnim razdvajanjem in političnim obračunavanjem boste ta narod poslali v božjo mater!,” je bil pesimističen Blaž Brodnjak.