Slovenija je dobila največji kompleks sončnih elektrarn doslej. Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) je ob hidroelektrarni Brežice uradno odprla dve novi sončni elektrarni s skupno močjo 9,34 MW, ki skupaj z že obstoječo elektrarno tvorita sončni kompleks z močjo več kot 15 MW. Posebnost projekta ni zgolj njegova velikost, temveč predvsem povezovanje sončne in vodne energije, ki omogoča učinkovitejše upravljanje proizvodnje električne energije.
Sončni kompleks z močjo 15,3 MW in skoraj 17,4 GWh letne proizvodnje
Družba HESS je z odprtjem sončnih elektrarn FEBR-D1 in FEBR-D2 zaključila novo fazo razvoja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na območju hidroelektrarne Brežice. Novi elektrarni imata skupno nazivno moč 9,34 MW, skupaj s sončno elektrarno FEBR-D3, ki obratuje od leta 2023, pa celoten kompleks dosega približno 15,3 MW instalirane konične moči.
Ob začetku obratovanja leta 2023 je bila elektrarna FEBR-D3 s 6 MW največja sončna elektrarna v Sloveniji. Z novo širitvijo je območje Brežic ponovno prevzelo vodilno mesto med slovenskimi sončnimi kompleksi. Po besedah generalnega direktorja HESS Boštjana Pišotka gre za največji kompleks sončnih elektrarn v državi. Novi proizvodni enoti naj bi letno proizvedli približno 10,5 GWh električne energije, celoten sončni kompleks pa okoli 17,4 GWh.
Skoraj 15.000 sončnih modulov na 9,4 hektarja površin
Novi sončni elektrarni sta postavljeni na območju odlagališč sedimentov ob akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Brežice. Skupaj obsegata približno 9,4 hektarja površin, na katerih je nameščenih 14.952 dvostranskih oziroma bifacialnih sončnih modulov. Takšni moduli lahko sončno svetlobo izkoriščajo z obeh strani, saj poleg neposrednega sončnega sevanja zajemajo tudi svetlobo, ki se odbija od tal oziroma okolice. Gradnja je trajala 14 mesecev, vrednost investicije pa znaša približno štiri milijone evrov. Izvajalec projekta je bilo hrvaško podjetje Končar, ki je sodelovalo pri izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti. Poskusno obratovanje obeh elektrarn se je začelo že avgusta, z uradnim odprtjem pa je projekt prešel v novo fazo obratovanja.
Sončna elektrarna omogoča tudi varčevanje z vodo
Ena največjih prednosti brežiškega projekta je povezava proizvodnje sončne električne energije z delovanjem hidroelektrarne. HE Brežice je pretočna hidroelektrarna z akumulacijskim bazenom, ki omogoča določeno prilagajanje proizvodnje glede na potrebe elektroenergetskega sistema. Ko sončne elektrarne proizvajajo več električne energije, je mogoče proizvodnjo hidroelektrarne v okviru njenih obratovalnih omejitev prilagoditi in del vode zadržati v akumulacijskem bazenu. Tako se lahko razpoložljiva voda uporabi pozneje, ko je poraba električne energije večja oziroma ko je proizvodnja sončnih elektrarn manjša. Koristna prostornina akumulacijskega bazena HE Brežice znaša približno 3,4 milijona kubičnih metrov. Takšen način delovanja predstavlja pomembno prednost kombiniranja različnih obnovljivih virov energije.
Sončne elektrarne namreč proizvajajo električno energijo predvsem podnevi, hidroelektrarne z ustreznimi akumulacijskimi zmogljivostmi pa lahko del proizvodnje časovno prilagajajo potrebam omrežja. S tem je mogoče povečati prožnost energetskega sistema in učinkoviteje izkoriščati razpoložljive obnovljive vire.
Zelena energija brez poseganja na nova kmetijska zemljišča
Pri projektu je pomembna tudi izbira lokacije. Namesto poseganja na kakovostna kmetijska zemljišča ali v nova naravna območja je HESS za postavitev sončnih elektrarn uporabil površine, ki so že del obstoječe energetske infrastrukture.
Gre za območja odlaganja sedimentov ob akumulacijskem bazenu hidroelektrarne, ki jih je mogoče dodatno energetsko izkoristiti. Na to je ob odprtju opozorila tudi ministrica Polona Rifelj, ki je poudarila, da energetski prehod ne pomeni zgolj gradnje novih proizvodnih zmogljivosti, temveč tudi odgovorno umeščanje objektov v prostor ter skrb za ljudi, naravo in lokalne skupnosti.
V okviru projekta so poskrbeli tudi za ohranjanje življenjskega prostora ptic. Za zaščito habitatov breguljke in čebelarja so uredili nadomestno gnezdilno steno, ki omogoča nadaljnje gnezdenje teh vrst na območju ob Savi. Projekt tako združuje proizvodnjo obnovljive energije z ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Elektrarne povezane na različna elektroenergetska omrežja
Čeprav sončne elektrarne FEBR-D1, FEBR-D2 in FEBR-D3 tvorijo skupen proizvodni kompleks, niso vse povezane na elektroenergetsko omrežje na enak način.
Elektrarna FEBR-D1 z močjo približno 4,8 MW je priključena na 20-kilovoltno distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje. Elektrarna FEBR-D2 z močjo približno 4,6 MW pa je prek hidroelektrarne Brežice povezana s 110-kilovoltnim prenosnim omrežjem, ki ga upravlja ELES. Na enak način je v prenosno omrežje vključena tudi že obstoječa elektrarna FEBR-D3.
Takšna ureditev je posledica razpoložljivih priključnih zmogljivosti in bližine posameznih delov omrežja. Hibridno povezovanje hidroelektrarne in sončnih elektrarn omogoča bolj usklajeno proizvodnjo električne energije, čeprav je treba pri tem upoštevati tudi različne priključne točke posameznih proizvodnih enot.
Hidroelektrarna Brežice letno proizvede okoli 161 GWh elektrike
HE Brežice je ena pomembnejših hidroelektrarn na spodnji Savi. V njej obratujejo tri Kaplanove turbine s skupno instalirano močjo 47,4 MW. Povprečna letna proizvodnja hidroelektrarne znaša približno 161 GWh električne energije. Z dodatnimi sončnimi elektrarnami se energetski potencial območja še povečuje.
Ob upoštevanju ocenjene proizvodnje sončnega kompleksa bi lahko hidroelektrarna in sončne elektrarne skupaj na letni ravni proizvedle približno 178 GWh električne energije, če bi hidroelektrarna dosegla svojo povprečno letno proizvodnjo. Gre za pomemben prispevek k domači proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov.
Družba HESS je sicer v 51-odstotni lasti Skupine GEN, preostalih 49 odstotkov pa ima Holding Slovenske elektrarne (HSE).
Brežice kot primer prihodnosti slovenske energetike
Brežiški projekt je zanimiv predvsem zato, ker kaže, kako je mogoče obstoječo energetsko infrastrukturo nadgraditi z novimi proizvodnimi zmogljivostmi, ne da bi bilo treba za vsako novo elektrarno posegati v povsem nov prostor.
Povezovanje hidroelektrarn in sončnih elektrarn lahko predstavlja eno od pomembnih razvojnih smeri slovenskega elektroenergetskega sistema. Slovenija ima namreč razmeroma dobro razvito hidroenergetsko infrastrukturo, hkrati pa se hitro povečuje tudi instalirana moč sončnih elektrarn. Z ustreznim usklajevanjem obeh virov je mogoče izboljšati izkoriščenost obstoječih zmogljivosti in povečati prilagodljivost proizvodnje.
Največji sončni kompleks v Sloveniji tako ni zgolj nova investicija v obnovljive vire energije, temveč tudi konkreten primer, kako lahko sončna in vodna energija delujeta povezano ter prispevata k zanesljivejšemu in učinkovitejšemu elektroenergetskemu sistemu.
Brežice s tem postajajo eno pomembnejših slovenskih središč hibridne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.