“Znašli smo se v administrativnem oziroma birokratskem močvirju, ki ga ni mogoče očistiti čez noč. Za to bi potrebovali kar motorno žago,” so besed, ki jih je poslovnem zajtrku AmCham Slovenija z naslovom »35 let Slovenije: kaj je naša ambicija?« izrekel predsednik vlade Janez Janša.
D zna z motorno žago” štilarco” je Janez Janša dokazal februarja 2014, ko je Slovenijo prizadel katastrofalen žledolom. Takratni predsednik stranke SDS Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter (danes X) objavil fotografije in zapis, da s pomočjo motorne žage (»motorke«) na terenu odstranjuje podrta drevesa in pomaga pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Včeraj pa j Janša uporabil metafora o “čiščenju birokratskega močvirja z motorno žago ” v prizadevanju glede radikalnega odpravljanja administrativnih ovir, predpisov in zmanjševanja državne birokracije.
Milei je med volilno kampanjo leta 2023 vihtel pravo motorno žago na zborovanjih, s čimer je vizualno prikazal svoje obljube o »rezanju« ministrstev, subvencij, davkov in državnih izdatkov. Po prevzemu predsedniškega položaja je simbol postal sinonim za njegovo gospodarsko in strukturno reformo, usmerjeno v ustavitev inflacije in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Februarja 2025 je Milei v Washingtonu srečal milijarderja Elona Muska in mu izročil motorno žago. Musk je nato z njo nastopil na odru konference konservativcev in jo označil za »motorno žago za birokracijo«, kar je povezano z njegovim delovanjem v ameriškem uradu za vladno učinkovitost (DOGE)
Motorna žaga je postal glavni simbol politične kampanje in vladanja argentinskega predsednika Javierja Mileija, s katerim ponazarja radikalno zmanjševanje javne porabe, državnega aparata in birokracije
A gremo po vrsti . O konkurenčnosti ter o investiranju, poslovanju in priložnostih v Sloveniji je bilo govora na okrogli mizi v okviru dogodka govorili predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor družbe NIL Beno Ceglar, predsednik Slovenia BioTech Hills in vodja poslovnega razvoja v družbi Labena Boštjan Čeh, direktor slovaškega Corwina v Sloveniji Michal Maco ter predsednik in generalni direktor družbe Pipistrel Gabriel Massey.
Ob tem je Janša presenetil z izjavo , da bi se dalo predlog Svobode za spremembe pri dohodnin ob ustreznih dopolnitvah podpreti, . Dogovor o davčni razbremenitvi dela bi lahko bil prvi korak k morebitnemu dogovoru o t. i. davčnem sidru v ustavi, meni.
Spremembe pri dohodnini predlaga stranka, ki je v prejšnjem mandatu že sprejete razbremenitve odpravila, ampak ne bomo se prepirali o tem, kdo je predlagatelj, je v pogovoru na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (Amcham) Slovenija v Ljubljani dejal premier. “To bomo podprli oz. dopolnili,” je napovedal in dodal, da so morda na točki, ko bi se dalo spremembe uzakoniti, “in to ne z enim glasom večine”.
O konkretnih davčnih stopnjah ni govoril. Strateški svet za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade, je pripravil nekatere predloge, ki pa jih je treba še uskladiti, tudi v okviru koalicije, je dejal Janša.
Glede davčne obremenitve dela je poudaril, da so v Sloveniji bolj obremenjeni boljši rezultati dela, in se zavzel za socialno oz. razvojno kapico, ki jo predvideva interventni zakon, o katerem bo zakonodajni referendum.
Pri tem bo po njegovem mnenju ključno, da se ljudem pojasni, za kaj pri kapici gre in kakšne so posledice. “Treba je dobiti bitko za vrednoto,” je poudaril. Če ne bo podpore, bo še naprej tako, da bo ena vlada stopnje dvignila, druga pa spustila in ne bo stabilnosti.
Del slednje bi po njegovem mnenju bila določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki se ga lahko nameni za delovanje države oz. ki ga lahko davkoplačevalcem in gospodarstvu pobere država, v ustavi. Za to davčno sidro, kot opredelitev deleža imenuje Janša, bi bila potrebna dvotretjinska večina v DZ.
“Do tega ni možno priti čez noč, v enem koraku. Ampak če nam uspe glede razbremenitve dela, ki bo deležna širše podpore, je to (sprememba ustave) lahko naslednji korak,” je menil premier.
Kakšen bi bil ta delež BDP, je stvar razprave, je dejal in dodal, da so lahko izdatki na sedanji ravni, kar da je že zelo veliko, vsekakor pa je treba rast izdatkov omejiti. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih delež javne porabe v BDP letno zvišal za dve odstotni točki oz. okoli 1,5 milijarde evrov.
Pogovori o tem so že potekali, a je v slovenski politiki tako, da ali sindikati ali nevladniki nato “zakurijo zadevo” in se ne da nič dogovoriti, je dejal Janša in ocenil, da je v Sloveniji vladavina neizvoljenih, torej tistih, ki niso izvoljeni, si pa lastijo pravico do odločanje. Ob tem je bil kritičen do sindikata šolstva, ki da želi poleg boja za pogoje dela in plače, kar je naloga sindikatov, odločati tudi o tem, kaj se bo v šolah učilo.
Kot kaže ima predsednik vlade Janez Janša pri tam na poslovnem zajtrku AmCham đe poebaj zagreto zaveznico. Pogovor s predsednikom vlade je namreč vodila, Nevenka Črešnar Pergar, članica Sveta guvernerjev AmCham in direktorica NP Consulting.
Nevenka Črešnar Pergar se v boju za uspeh nedeljskih referendumov borila že minuli vikend , saj so jo , po poročanju nacionalna televizija prejšnji petek, ko so jo ujeli med trganjem plakata, v katerem so pred referendumi smešili tri predsednike koalicijskih strank Janeza Janšo, Jerneja Vrtovca in Anžeta Logarja ter predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Pergarjevo je plakat zmotil, “ker je visel na pravkar obnovljeni fasadi stavbe”.
Janša je sicer ocenil, da je med razlogi za to, da država po letu 2008 relativno zaostaja v razvoju za državami, s katerimi je skupaj v vstopila v EU, neambicioznost. “Ambicija je obstala in od takrat naprej je šlo vse navzdol (…) Začele so prevladovati vrednote, ki ne omogočajo razvoja,” je dejal.
To bo po njegovem ključno pri referendumu o interventnem zakonu, kjer bo osrednje vprašanje, ali se bo podprlo nekaj, kar temelji na zavisti – da se torej tistih, ki več ustvarijo, ne nagradi zato, da slabši ne bi bili užaljeni – ali kar temelji na meritokraciji, torej napredku in konkurenčnosti.
V Sloveniji je veliko priložnosti, bi se pa dalo s spremembami narediti okolje bolj spodbudno za investicije in privabljanje najboljšega kadra, so menili. Izpostavili so tudi potrebo po spremembah za hitrejše odločanje glede različnih dovoljenj.