Na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije bodo zmagali glasovi proti zakonu, so prepričani v sindikatih. Pričakujejo agresivno kampanjo z diskreditacijami in manipulacijami nasprotnikov, je danes v izjavi za medije pred vložitvijo zahteve za referendum s potrebnimi podpisi podpore v DZ dejal predsednik KSJS Branimir Štrukelj.
Kot je v izjavi na Trgu republike v Ljubljani ponovil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Štrukelj, ta zakon ni zakon za razvoj, temveč za razkroj solidarnosti in socialne države, zaradi katerih se Slovenija še vedno uvršča med države z izjemno visoko kakovostjo življenja. “Zato bomo zmagali z argumenti, ki so na naši strani,” je prepričan.
Delodajalske organizacije po njegovih besedah že hitijo s prijavljanjem svojih kampanj, kar je eden od znakov, komu koristi ta zakon in kdo želi, da se uresniči. “To so predstavniki kapitala,” je poudaril.
Zbiranje podpisov so po njegovih besedah spremljale izrazite diskreditacije sindikatov in manipulacije z različnimi plakati, zato se bojijo, da se bo tako nadaljevala tudi kampanja pred referendumom. “Mi bomo ostali pri argumentih, dostojnosti in spoštljivosti do drugače mislečih,” je napovedal.
Vse državljane je pozval, naj se referenduma udeležijo in glasujejo proti. Poudaril je, da ne smejo nasedati “različnim posvetovalnim referendumom, ki bi znali biti v funkciji odvračanja ljudi od bistva našega referenduma – da je v njem položena prihodnost našega skupnega razvoja in naše države”. “Osredotočite se na bistvo in glasujte proti,” je pozval.
Na novinarsko vprašanje, kako bodo ravnali v primeru potrditve zakona na referendumu, je Štrukelj odgovoril, da bo to “seveda veliko razočaranje, ampak bomo s tem živeli”. V tem primeru se bo država po njegovih besedah nedvomno spremenila, saj bo treba javnofinančni izpad nekako nadomestiti. “To je skratka črn scenarij, ki ne bo dober za nikogar,” je poudaril.
Sindikalisti so imeli 40.000 podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, v rokah že 12 dni pred rokom, ki se je iztekel v ponedeljek. Skupaj so jih med 1. septembrom in 5. oktobrom po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo zbrali 42.694.
Zahteva za razpis referenduma mora sicer poleg potrdila o potrebni podpori volivcev vsebovati še referendumsko vprašanje in podatke o predlagatelju referenduma. Če bo popolna, bo imel DZ skladno z referendumsko zakonodajo sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne bo smelo preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. V javnosti se v zvezi z izvedbo referendumskega glasovanja omenja prva polovica decembra.
Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Zakon vključuje znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, na primer uvedbo kapice na socialne prispevke.
Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.