Na Televiziji Slovenija so pred nedeljskim referendumom mnenja soočili zagovorniki in nasprotniki ukinitve rtv-prispevka. Zagovorniki so se namesto plačevanja prispevka zavzeli za proračunsko financiranje, nasprotniki pa so menili, da bi to pripeljalo do politične podreditve medija, ki ne bi bil več javen, ampak državen.
V nedeljo bodo volivci na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje: Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (RTVS)?
Nisem gledal, ampak po nekaj izsekih je videti, da so na RTV res živčni. 4xZA.
— Boris Jakopič (@JakopicBoris) October 9, 2026
Na strani zagovornikov ukinitve rtv-prispevka so na televizijskem soočenju sedeli predstavniki strank vladne koalicije SDS, NSi, Fokus Marka Lotriča, SLS in Demokrati Anžeta Logarja.
Kot so opozorili, je v DZ s podpisi okoli 17.000 volivcev vložen predlog za ukinitev prispevka in prehod na proračunsko financiranje. Tega je sicer pripravila Resnica, ki pa v kampanji ne sodeluje. Ob tem so ocenili, da je RTVS s svojim delovanjem sama prispevala k temu, da ljudje niso zadovoljni, referendum pa tako vidijo tudi kot priložnost za razpravo o delu RTVS.
Poslanka največje vladne stranke SDS Alenka Jeraj je med drugim novinarjem RTVS očitala, da kršijo določbe zakona o RTVS o nepristranskosti in celovitem predstavljanju različnih mnenj. Vsi ostali programi pa so po njenih navedbah tarča informativnega programa.
Voditelja sta sicer predstavila podatek, da so predstavniki vlade in vladnih strank v zadnjih 40 dneh zavrnili 30 vabil v oddaje RTVS, na kar je Jeraj odvrnila, da čutijo, da na tej televiziji “ne marajo janšistov”.Zagovornik ukinitve obveznega prispevka za RTV Andrej Černigoj iz NSi se je zapletel v divjo polemiko z voditeljico soočanja Manico Ja Ambrožič.
A je kdo gledal? Zakaj je gospa *puknula*? A to je res voditeljica? https://t.co/cn2LPxwtyJ
— brutusReloaded (@brutus91101394) October 8, 2026
Še dobro, da ni imela orožja, sicer bi streljala. Grozno‼️
— IRENA (@IRENANILENA) October 8, 2026
Nisem gledal, ampak po nekaj izsekih je videti, da so na RTV res živčni. 4xZA.
— Boris Jakopič (@JakopicBoris) October 9, 2026
Nasprotni tabor, ki je proti ukinitvi prispevka, je ob tem menil, da je prav zamera do novinarjev RTVS, ki morajo biti kritični do vsakokratne oblasti, v ozadju tega referenduma, saj bi ukinitev prispevka in prehod na proračunsko financiranje privedlo do politične podreditve RTVS. “Ali želite, da poročila pišeta Janša ali Golob,” je bilo slišati iz vrst predstavnikov civilne družbe, ki so nasprotniki ukinitve RTVS.
V taboru proti so namreč poleg predstavnikov opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna, sedeli še predstavniki zunajparlamentarnih Nič od tega, Prerod, Mi, socialisti in Pirati pa tudi Društva novinarjev Slovenije, Sindikata novinarjev Slovenije, Sindikata za ustvarjalnost in kulturo, Zavoda Open, Zavoda PLC, Danes je nov dan, Amnesty International, pa tudi Jaša Jenull kot fizična oseba.
Predstavniki zagovornikov ukinitve so se namesto prispevka zavzeli za proračunsko financiranje RTVS. O tem, kje bi vzeli, niso govorili, niso pa skrivali, da bi bilo bržkone nižje, kot dobi RTVS danes. “Če bo manj denarja, se bodo morali bolj potrudit za svoje delo,” je bilo slišati iz koalicijskih vrst.
Med argumenti zagovornikov ukinitve so bili še finančna razbremenitev gospodinjstev v višini dobrih 168 evrov na leto in dejstvo, da je plačilo obvezno ne glede na to, ali programe RTVS spremljaš ali ne.
Pogost argument pa je bilo tudi zavzemanje za večji nadzor nad poslovanjem RTVS in gospodarno porabo sredstev, pri čemer so bili kritični do sedanjega poslovanja. Menili so tudi, da je poslovanje netransparentno. Po njihovem mnenju torej RTVS potrebuje model financiranja, ki bo vodil h kakovosti in poslovni odličnosti.
Argument o netransparentnem delovanju so zavrnili nasprotniki ukinitve rtv prispevka, saj so vsi finančni dokumenti javno objavljeni. Izpostavili so, da finančne razbremenitve davkoplačevalcev v resnici ne bo, saj bodo to vseeno plačevali preko davkov v proračun, le da bodo v zameno dobili dobili politično trobilo. V dobre namene predlagateljev referenduma namreč tudi zaradi vseh ostalih potez in v vladno proceduro že vložene novele zakona o RTVS, ki predvideva vladni vpliv na imenovanje direktorja RTVS, ne verjamejo.
Prav tako so spomnili na dolgo tradicijo RTVS, na njen pomen v času osamosvojitvene vojne in nekaterih velikih kriz, tudi zadnjih katastrofalnih poplav. Prav tako so spomnili na številne oddaje z dolgo tradicijo od pravljic Lahko noč otroci do prenosov iz Planice in Slovenske popevke. Rtv-prispevka tako ne vidijo kot strošek, ampak kot investicijo v demokracijo, skupnost in slovenski jezik. Nenazadnje pa so opozorili tudi na to, da je pred nedeljskimi referendumi le RTVS dala vsem organizatorjem možnost predstavitve mnenj oziroma je to dolžna storiti prav zato, ker je javni medij.
RTVS seveda ima svoje izzive, tudi medijski strokovnjak Marko Milosavljević, ki že 30 let spremlja njeno delo in zakonodajo, ki jo opredeljuje, je dejal, da nikoli ni bilo idealno. “Ampak nikoli ni padlo nikomur na pamet, da bi ukinil prispevek”, je bil jasen.