Opozicija je danes vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku. Menijo namreč, da nujni postopek predloga zakona, ki ga je vlada vložila julija, ni upravičen. Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo na odboru zato prekinil, saj mora o nujnem postopku odločiti še DZ.
Odbor DZ za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku.
Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, “tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti,” je izpostavila.
Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, “razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani,” je izpostavila Tacer Perlin.
Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da “se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. “To je zelo problematično za stanje naše pravne države,” je poudarila.
V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. “Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo,” so izpostavili v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ.
Medtem je koalicija vložila dopolnila na predlog zakona, vlada pa je z njimi soglašala na današnji dopisni seji.
Po navedbah pravosodnega ministrstva se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona. Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča RS, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje.
Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s prvim julijem 2027. Z omenjenim dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, izhaja iz predloga dopolnil.
Glede imenovanja tožilcev vlada predlaga dopolnilo, da minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, med drugim izhaja iz predloga zakona.
Opozicija je danes vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku. Menijo namreč, da nujni postopek predloga zakona, ki ga je vlada vložila julija, ni upravičen. Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo na odboru zato prekinil, saj mora o nujnem postopku odločiti še DZ.
Odbor DZ za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku.
Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, “tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti,” je izpostavila.
Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, “razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani,” je izpostavila Tacer Perlin.
Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da “se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. “To je zelo problematično za stanje naše pravne države,” je poudarila.
V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. “Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo,” so izpostavili v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ.
Medtem je koalicija vložila dopolnila na predlog zakona, vlada pa je z njimi soglašala na današnji dopisni seji.
Po navedbah pravosodnega ministrstva se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona. Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča RS, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje.
Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s prvim julijem 2027. Z omenjenim dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, izhaja iz predloga dopolnil.
Glede imenovanja tožilcev vlada predlaga dopolnilo, da minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, med drugim izhaja iz predloga zakona.
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant sta se zavzela za redni postopek obravnave predloga zakona o Skoku, saj je bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Opozorila sta, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku. Bergant pa je izpostavila tudi povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
“Zakon je tako bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj, da je redni postopek pravzaprav edino, kar je razumno,” je v izjavi za medije poudaril Orož. Želijo si, da se področje uredi, vendar je prav, da o tem razpravljajo vsi strokovnjaki. “Če bomo hiteli, bomo naredili napako,” je posvaril.
“Razlogov, da gre zakon po nujnem postopku, ne vidimo,” je v izjavi dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Nujnega postopka ni obrazložil niti predlagatelj, je dodala, poleg tega predlagatelj celo ugotavlja, da specializirani organi delajo razmeroma dobro.
Odbor DZ za pravosodje bi moral danes po nujnem postopku obravnavati predlog zakona o Skoku, a so obravnavo prekinili, saj je opozicija vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga, o tem pa mora odločiti DZ.
Predsednika vrhovnega sodišča skrbi tudi vsebina predloga. Kot je izpostavil v današnji izjavi, bi zakon, če bi ga sprejeli s tako vsebino, “povzročil pravno negotovost” na področju, ki ga ureja.
“Osnovno je, da je to organizacijski zakon, ki ne bo pospešil reševanja teh zadev,” je izpostavil Orož. Poleg tega meni, da je večina rešitev nedomišljenih in bi celo povzročile zastoje v postopku.
Pri tem je omenil samodejni odvzem okoli 700 kazenskih zadev, ki niso tako imenovane specializirane zadeve. Prav tako je dejal, da bi o pritožbah moralo odločati Višje sodišče v Mariboru, kar pa bi sodišče pokopalo. Kot je dejal Orož, “takega velikega pripada Višje sodišče v Mariboru, ki je odlično sodišče, ni zmožno rešiti”.
Generalna državna tožilka pa je v izjavi ob robu seje odbora dejala, da je tudi tožilstvo opozorilo na podaljševanje postopkov, pravno varnost vseh v kazenskih postopkih, organizacijske težave, pa tudi na povečanje političnega vpliva na njihovo delo.