“To je vse možno najti na svetovnem spletu, če seveda veš kam pogledat”, je je sinoči v Tarči razkritja avstrijske tiskovna agencija (APA), ki v sodelovanju s slovenskim časnikom Dnevnik razkrila ozadje in povezave sopotnice, ki je bila udeležena v prometni nesreči s predsednico Natašo Pirc Musar, pojasnil novinar Dnevnika Tomaž Klipšteter.
Za tiste, ki so en dan preživeli v novinarstvu je seveda to “pravljica” za lahko noč ali pa za dobra učbeniška zgodba rekrutiranje mladih novinarjev v novinarski poklic, kjer se samo sedež za računalnik in svetovni splet ti vrže vse – kdo kje živi, kdo je s kom spal, kdo dela za tajno službo, kolikokrat je kdo potoval kam in predvsem s kom.-
Avtor članka in preiskave na strani avstrijske tiskovne agencije (APA) je bil novinar Herwig G. Höller naj bi, tako Klipšteter, vedel, ” kam je treba pogledat”, kot “specialist” za Rusijo in velik poznavalec dela ruskih obveščevalnih služb poslal uradu predsednice in ta naj bi se odzvali “nenavadno”. Po Tarči naj bi novinarja Herwiga G. Höllerja z podatki založila izraelska tajna služba, vsaj tako naj bi sumili v kabinetu Musarjeve.
Mnoge poznavalce slovenskega medijskega prostora pri nas je presenetilo, da se je tega “skupnega projekta ” lotila tiskovna agencija sosednje države, saj tiskovne agencije niso ravno znane ali specializirane za novinarske preiskave, zato ni presenetljivo, da so v uradu predsednice posumili , da ima avstrijski novinar informacije, ki jih je možno obiti samo od obveščevalnih služb. In kaj je sinoči o tem za Tarčo povedala Pirc Musarjeva
“Takoj po prejemu novinarskih vprašanja avstrijskega novinarja g. Höllerja smo glede na podatke iz nejavnih evidenc, s katerimi očitno razpolaga, o zadevi obvestili obveščevalno varnostno agencijo (Sova)
Zakaj ste o novinarskih vprašanjih obvestili Sovo? Ste pripravljeni razkriti naznanilo? “Vprašanje izvora nekaterih informacij se je za nas odprlo, ko smo prejeli vprašanja novinarja avstrijske tiskovne agencije, gre za njihovega honorarnega sodelavca, ki je pripravljal članek v sodelovanju s časnikom Dnevnik.
Pirc Musarjeva: “Ta so vsebovala specifične podatke, ki jih ni mogoče pridobiti iz javnih evidenc, zato se je seveda zastavilo resno vprašanje, od kod izvirajo in ali bi lahko izvirali iz tujega ali domačega obveščevalnega okolja. Na to smo opozorili tudi odgovornega urednika časopisa Dnevnik. O tem smo obvestili tudi Sovo. Ker je naznanilo označeno s stopnjo tajnosti, njegove vsebine seveda ne moremo razkrivati. Vprašanja novinarja, ki so odprla vprašanje izvora njegovih informacij, njihovega morebitnega nedovoljenega pridobivanja ter morebitnega tujega vplivanja na institucije in demokratične procese v Republiki Sloveniji, pa lahko medija, ki sta jih postavila, razkrijeta sama in ju k temu tudi pozivam”.
Ali menite, da obstaja sum, da je bila v iskanje podatkov vpletena tuja obveščevalna služba, morda izraelska? Menite, da gre pri spremenjeni slovenski zunanji politiki – predvsem spremembi vladnega odnosa do Izraela – tudi za izstavitev računa za vmešavanje izraelskega podjetja Black Cube v kampanjo pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami?
Pirc Musarjeva: Ali je bila v pridobivanje teh informacij vpletena katera od obveščevalnih služb ali drugi akterji, ne želim ugibati. Prav zato smo z informacijami seznanili pristojno institucijo. Vendar pa glede na svoja znana zunanjepolitična stališča tega preprosto ne morem izključiti. Dejstvo je, da so poskusi vplivanja, širjenja dezinformacij in diskreditacije državnih institucij del sodobnih varnostnih tveganj. Država mora biti sposobna takšne pojave prepoznati, jih preveriti in se nanje ustrezno odzvati. In pri tem seveda ne gre za zaščito katerega koli nosilca funkcije pred kritiko, temveč za zaščito integritete institucij in demokratičnih procesov. To je odgovornost države do lastne varnosti in demokratične ureditve. Kot predsednica republike svojo odgovornost do varnosti države jemljem zelo resno. Enako resno jemljem odgovornost za integriteto institucije, ki jo predstavljam. Zato bom kljub vsem pritiskom, poskusom diskreditacije ali osebnim napadom svoje delo opravljala enako kot doslej, skladno z Ustavo, svojimi prepričanji in vrednotami ter v interesu Republike Slovenije. Stališč, ki jih zagovarjam, ne bom prilagajala zato, ker so za koga neprijetna ali ker zaradi njih postanem tarča napadov. To je zame odgovornost, ki jo prinaša funkcija predsednice Republike”