Opozicija še razmišlja o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da “vse referendume pustimo tako, kot so”, pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. “Ampak takšni so sedanji vladajoči,” meni.
Spomnil je, da je zakonodajno-pravna služba DZ predlagatelje opozorila, da je tak referendum nedopusten. Zdaj pa je na njih, da sprejmejo odgovornost, če bodo razpisali referendum, ki je neustaven, je dejal. “Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič,” je v izjavi DZ dejal predsednik največje opozicijske stranke.
A to po njegovem mnenju kaže na način delovanja aktualne oblasti, ki ji ni mar “ne za racionalnost ne za denar davkoplačevalcev, ampak samo za dokazovanje svoje volje”.
Referendumska zakonodaja namreč določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. DZ pa je sredi junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, v teku pa so tudi že postopki za zakonodajni referendum o njem.
V opozicijskih strankah sicer še pretresajo možnost o ustavni presoji posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. O tem so pogovore vodili tudi danes, končno odločitev pa bodo po informacijah STA sprejeli do potrjevanja odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi bo DZ določil tudi datum njihove izvedbe. To bodo poslanci storili na eni od prihodnjih izrednih sej, predvidoma še ta teden.
Golob pa je sicer glede treh posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, o razpisu katerih danes na predlog koalicije in Resnice odloča DZ, izpostavil še, da ti zaradi svoje posvetovalne narave nimajo neposrednih posledic. “Posledice bodo izhajale šele iz zakonov, ki bodo mogoče na vrsti nekoč kasneje. Šele takrat bomo lahko ocenjevali, kateri so dejanski nameni vladajoče oblasti,” je napovedal Golob.
Predlagani posvetovalni referendumi so tako po videnju stranke, ki jo vodi, sklicani le z namenom ustvarjanja javnega mnenja, “predvsem pa dajanja vtisa, da sedanjo vladajočo kliko dejansko zanima vaše mnenje. V resnici želijo preprečiti, da bi vi povedali svoje mnenje o politični policiji,” je Golob nagovoril državljane.
Predlagatelji treh posvetovalnih referendumov namreč predlagajo, da bi ti potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi. Kot je napovedal Golob, bodo tako sami vodili “jasno in glasno” referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Izrekanje volivcev o tem zakonu bo po njegovih besedah tudi edino relevantno in edino, ki bo imelo dejanske posledice.