Mestna občina Kranj je zaključila enega največjih projektov skupnostne sončne energetike v Sloveniji. Na enajstih javnih objektih je postavila sončne elektrarne, ki so zdaj povezane v energetsko skupnost javnih uporabnikov, s katero želi občina znižati stroške električne energije in povečati energetsko odpornost javnega sektorja.
Sončne elektrarne so nameščene na strehah sedmih osnovnih šol, dveh vrtcev, olimpijskega bazena ter športne dvorane Stražišče. Skupna površina fotonapetostnih modulov presega 6.300 kvadratnih metrov, skupna instalirana moč pa znaša skoraj 2 MW.
Projekt vreden 1,5 milijona evrov
Celotna investicija je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov. Občina je za projekt pridobila nekaj več kot 700.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, preostanek pa je zagotovil zasebni partner GEN-I v okviru 15-letnega javno-zasebnega partnerstva.
GEN-I je prevzel financiranje, izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje sončnih elektrarn. Investicijo bo povrnil z dobavo električne energije po vnaprej dogovorjeni dolgoročni ceni, kar javnim ustanovam zagotavlja večjo predvidljivost stroškov.
Elektrika po fiksni ceni
Po prenosu evropskih sredstev na zasebnega partnerja bodo javni zavodi v okviru energetske skupnosti električno energijo plačevali po fiksni ceni 77,16 evra za megavatno uro (MWh), ki bo veljala skozi celotno obdobje partnerstva.
Takšen model zmanjšuje izpostavljenost nihanjem cen električne energije na trgu in javnim ustanovam omogoča lažje načrtovanje poslovanja.
Brez dodatnega zadolževanja občine
V Mestni občini Kranj poudarjajo, da projekt ni povečal zadolženosti občine. To je tudi bistvo javno-zasebnega partnerstva – investicijska, finančna in operativna tveganja prevzame zasebni partner, po izteku pogodbenega obdobja pa bodo sončne elektrarne prešle v last občine.
Poleg objektov, na katerih so nameščene sončne elektrarne, bodo v energetsko skupnost vključeni tudi drugi javni uporabniki, med njimi športni objekti, krajevne skupnosti, zdravstvene ustanove in dodatni izobraževalni objekti.
Cilj ni dobiček, temveč nižji stroški
V občini poudarjajo, da namen energetske skupnosti ni ustvarjanje dobička s prodajo električne energije na trgu, ampak predvsem zniževanje obratovalnih stroškov javnih ustanov ter povečanje njihove energetske neodvisnosti in odpornosti.
Projekt predstavlja tudi pomemben prispevek k uresničevanju ciljev slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter evropske pobude za razvoj podnebno nevtralnih in pametnih mest.
S tem se Kranj uvršča med slovenske občine, ki z vlaganji v sončno energijo in energetske skupnosti postavljajo temelje za bolj trajnostno, stabilno in stroškovno učinkovito oskrbo z električno energijo.