Med vladnimi gradivi je objavljen predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki naj bi ga vlada predvidoma obravnavala na četrtkovi seji. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Kot izhaja iz kratkega povzetka predloga zakona, “ta vzpostavlja povezano specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma ter drugih podobnih kaznivih dejanj”.
Prvi cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS, je ministrstvo navedlo v obrazložitvi predloga. Zadeva, ki bo po zakonskem katalogu sodila v pristojnost Skoka, bo praviloma že od faze policijske preiskave obravnavana v specializirani institucionalni verigi, poudarja predlagatelj.
“S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave RS, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev, inšpekcijskih organov … s Skokom za potrebe izvajanja njegovih pristojnosti kot tudi možnost, da vodja Skoka o nesodelovanju obvesti predstojnika organa, ki sprejme potrebne ukrepe,” navaja predlagatelj.
Po predlogu se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev ter omogoča imenovanje dveh namestnikov vodje.
SDT bo nadaljevalo delo kot Skok ter ohranilo prostore, sredstva, opremo, dokumentacijo, arhivsko gradivo in osebje. Imenovani in dodeljeni državni tožilci bodo nadaljevali delo, dodeljeni državni tožilci pa do izteka obdobja dodelitve, navaja predlagatelj.
Predlog predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Kot navaja predlagatelj, se namesto štirih specializiranih oddelkov ustanovi Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
Predlog nadalje določa, da NPU vedno začne ali prevzame preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Skok. NPU preiskavo začne ali prevzame tudi na podlagi pisne zahteve vodje Skoka. “Pobuda vodje SDT tako postane zavezujoča zahteva, bistveni obseg pristojnosti NPU pa se na zakonski ravni povezuje s pristojnostjo Skoka,” izhaja iz predloga. Predlog ob tem ne izključuje pristojnosti NPU za druge zahtevne zadeve po splošnih določbah zakona o organiziranosti in delu v policiji.
Predlagatelj med cilji navaja tudi koncentracijo sodne odgovornosti in trajno specializacijo sodnikov, učinkovitejše in bolj predvidljive kazenske postopke ob ohranitvi procesnih jamstev, krepitev kadrovskih in organizacijskih zmogljivosti Skoka in NPU in krepitev transparentnosti, institucionalne odgovornosti in vrednotenja učinkov, med drugim izhaja iz predloga zakona.
Predlog prilagaja kazensko procesna pravila, ureja poročanje in spremljanje učinkov ter prehod kadrov, zadev, dokumentacije, opreme in sredstev. Ministrstvo predlaga obravnavo po nujnem ali skrajšanem postopku in predvideva začetek uporabe 1. januarja 2027.
Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev Skoka, so bile ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov Anžeta Logarja in eden od osrednjih pogojev za njihovo sodelovanje v vladi. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, ki so jo podpisale SDS, Demokrati in trojček NSi, SLS, Fokus. Koalicijski partnerji se se v tej na področju pravosodja zavzeli za ničelno toleranco do korupcije in klientelizma ter krepitev pregona korupcije in organiziranega kriminala.
Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva, opozarjajo. Na KPK medtem pozdravljajo, da je predlagatelj upošteval njihove pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema njenega pregona.
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga bo vlada obravnavala na četrtkovi seji vlade. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so v prvem odzivu na predlog zakonskih rešitev izpostavili, da jim predlog zakona ni bil posredovan, “niti ni bil s tožilstvom strokovno usklajevan”. Po prvem pregledu pa ocenjujejo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale organizacijsko spremembo z ukinitvijo in nadomestitvijo specializiranega državnega tožilstva.
Po oceni tožilstva predlogi ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, “ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve”. Več pa bodo lahko povedali po podrobnejši preučitvi predloga,.
Da vsebina predlaganih zakonskih rešitev v ničemer ne bo prispevala k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, po hitrem pregledu predloga ocenjujejo tudi na SDT. Kot poudarjajo, se s predlogom širi katalog kaznivih dejanj iz pristojnosti SDT oz. Skoka, in sicer na kazniva dejanja, ki ne zahtevajo specializiranih znanj in posebne organiziranosti.
“Se bo pa s tem povečalo število zadev, ki jih obravnava SDT, in posledično nepotrebno obremenilo SDT, Nacionalni preiskovalni urad in novoustanovljeno Specializirano sodišče. To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč lahko postopke celo podaljša,” so opozorili.
Iz predvidenih sprememb po oceni SDT tudi ne izhaja potreba po ustanovitvi novega tožilskega organa Skok, saj njegove tožilske pristojnosti ostajajo enake, kot so trenutno pristojnosti SDT. Menijo, da je za doseganje večje učinkovitosti pregona najtežjih kaznivih dejanj treba sprejeti ukrepe, ki bi okrepili tožilske pristojnosti SDT, “takšni ukrepi pa iz predloga zakona ne izhajajo.”
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) predloga zakona še ne morejo komentirati oziroma ocenjevati njegove morebitne učinkovitosti pri boju proti korupciji, saj so se z njim šele seznanili, v njegovo pripravo pa niso bili vključeni. Menijo pa, da bi tovrstne spremembe morali sprejemati v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi organi, kar se v tem primeru ni zgodilo.
Pozdravljajo pa, da je pristojno pravosodno ministrstvo razumelo pozive komisije, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih. “Upamo, da si bodo prizadevali za učinkovito delovanje obeh,” sporočajo iz KPK.