Close Menu
    Trending
    četrtek, 9 julija
    Zaupno

    (VIDEO) Kaj bo Janez Janša naredil z revolverjem in strelivom, ki mu ga je – z njegovim graviranim imenom – podaril turški predsednik Erdogan?

    Updated:Ni komentarjev8 Mins Read

    “Zaključil se je vrh Nata, ki je letos potekal v Ankari. Bil je eden tistih vrhov, ki ga zapuščamo zadovoljni – sprejeta izjava daje odgovore na vse ključne izzive. Hkrati pa Sloveniji vračamo verodostojnost in kredibilnost”, je na družbenem omrežju X ob zaključku vrha Nato v Ankari zapisal Janez Janša, ki mu je, tako kot vsem drugim voditeljem, turški predsednik Erdogan dal posebno darilo – revolver s strelivom z graviranim imenom.

    Trump je vstopil na vrh Nata in odšel z graviranim turškim revolverjem Eden najbolj nepričakovanih trenutkov vrha Nata se ni zgodil za zaprtimi vrati. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je vsem voditeljem Nata, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, podaril personaliziran revolver Sarsılmaz SR 38 z vgraviranim imenom, skupaj s škatlo streliva kalibra .38 Special. Darilo je takoj postalo glavna tema pogovorov. Vendar je prišlo do preobrata. Več voditeljev je moralo pustiti svoje revolverje doma, ker jim zakoni o uvozu strelnega orožja njihovih držav prepovedujejo, da bi darila odnesli domov. Vrh Nata se je osredotočil na varnost. Soba, polna svetovnih voditeljev. In personalizirani revolverji kot diplomatska darila. Ne glede na to, ali ga dojemamo kot simboliko, tradicijo ali drzno gesto, se lahko zapiše kot eden najbolj nenavadnih in nepozabnih trenutkov v zgodovini vrhov Nata

    Premier Starmer je podrobnosti razkril na letu domov, vendar se njegovo personalizirano orožje ni nikoli vrnilo v Veliko Britanijo. Britanska zakonodaja je njegov uvoz prepovedovala, kljub temu da je Erdogan osebno dodal opombo o odpovedi turškega nadzora nad izvozom. Ta opomba je rešila problem izvoza. Ni pa rešila dela, ko se je Starmer poskušal vrniti z vrha Nata s pištolo z ostro strelivom od Erdogana

    Voditelji članic zveze Nato so vrh v Ankari, ki so ga zaznamovale napetosti med obema stranema Atlantika, danes vendarle sklenili enotno. O izjemni enotnosti je po koncu poročal tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je bil pred tem kritičen do zaveznic. Premier Janez Janša je medtem zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.

    Vrh se je odvil v času vnovičnega izbruha spopadov med ZDA in Iranom, kar je še poglobilo razkol med Trumpom in evropskimi zavezniki v Natu. Ameriški predsednik je namreč izrazil nezadovoljstvo, da so ga ti pustili na cedilu in se niso želeli vključiti v vojno.

    To stališče je v času samega zasedanja večkrat ponovil in Španiji zagrozil celo s prekinitvijo trgovinskih odnosov. Španski premier Pedro Sanchez je v odzivu dejal, da so odnosi med Španijo in ZDA kljub Trumpovi najnovejši grožnji pozitivni.

    Ameriški predsednik je v zadnjih dneh večkrat ponovil tudi svoje težnje po prevzemu danskega avtonomnega ozemlja Grenlandije, ki jih je danska premierka Mette Frederisken danes zavrnila. Prav tako je večkrat zatrdil, da preostale zaveznice ne porabijo dovolj denarja za obrambo.

    Vendar pa je po koncu zasedanja umiril retoriko in ga ocenil kot zelo uspešnega. V dvorani, kjer je potekalo, je bilo po njegovih besedah čutiti ljubezen, med drugim v razpravi o zvišanju izdatkov članic za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035. Od tega nameravajo 3,5 odstotka BDP nameniti za temeljne obrambne potrebe.

    Slovenija bo glede na v torek objavljene ocene letos edina članica, ki bo pri tovrstnih naložbah še vedno pod mejo dveh odstotkov, o kateri so se v Natu dogovorili že pred leti. Namenila naj bi 1,61 odstotka BDP.

    Premier Janez Janša je ob vrnitvi na vrhunska zasedanja zaveznic kolegom zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo. Vsega, kar je obljubila vlada Roberta Goloba, sicer po njegovih ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete.

    Poleg tega se, kot je dejal, sooča z javnofinančnimi težavami, vlada pa ima zaradi negotovosti glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije tudi težave s pripravo rebalansa proračuna. Zato je ustavno sodišče pozval, naj odloči o referendumski pobudi, pa kakršnakoli že bo odločitev.

    Obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je skupaj z zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem na vrhu spremljal premierja, je medtem dejal, da ministrstvo za obrambo skupaj s finančnim ministrstvom in celotno vlado pripravlja načrt, kako bo Slovenija do konca letošnjega leta obrambne izdatke zvišala vsaj na dva odstotka BDP in nato dosegla cilje, ki so si jih zadale države članice Nata.

    Oba s premierjem Janšo sta izrazila obžalovanje, da je predhodna vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer, zaradi česar bo v okviru Nata dane zaveze še težje izpolniti. Tovrstna oklepna vozila so se namreč podražila, podaljšali pa so se tudi dobavni roki.

    Na ministrstvu za obrambo (Mors) po besedah Hajdinjaka trenutno pregledujejo vse možnosti, da bi lahko čim prej prišli do nakupa osemkolesnikov, ki jih Slovenija potrebuje za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti. Trenutno je sicer Slovenija glede nakupa osemkolesnikov “tam, kjer je bila leta 2016”, je dejal.

    Bo pa Slovenija obrambne izdatke letos nekoliko zvišala na račun vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere bo za dobavo ameriške opreme Kijevu namenila 50 milijonov ameriških dolarjev, je napovedal Janša. Ta bo prihodnji teden predvidoma obiskal Kijev, kar bo njegov prvi obisk v Ukrajini po vrnitvi na premierski položaj.

    Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila sicer ena osrednjih tem dvodnevnega zasedanja, na katerem se je voditeljem Nata v torek zvečer pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V sklepni izjavi so se zavezali, da bodo Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.

    Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so kljub napetostim med obema stranema Atlantika v Ankari ponovno potrdili tudi “neomajno zavezanost” 5. členu Severnoatlantske pogodbe kolektivni obrambi.

    Dodali so, da evropski zavezniki in Kanada v sodelovanju z ZDA zdaj prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zveze. Med drugim se je 11 evropskih držav in Kanada zavezalo, da bodo prevzele več odgovornosti za varnost na severu Atlantika, v Arktiki in Baltskem morju.

    “V zavezništvu naraščajo naložbe za obrambo, uvajajo se nove zmogljivosti, industrija povečuje proizvodnjo ter evropske zaveznice in Kanada prevzemajo večjo odgovornost za našo skupno varnost. Vse to predstavlja temelje za močnejši, pravičnejši in zmogljivejši Nato,” je na novinarski konferenci po koncu vrha dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.

    Podobno kot Trump in več drugih voditeljev, vključno z Janšo, je izpostavil raven enotnosti, ki so jo dosegli na zasedanju.

    “Vsi smo čutili, da je zavezništvo bolj enotno kot kdaj koli prej. Predvsem zato, ker si včasih dovolimo, da se ne strinjamo, nato pa se združimo,” je poudaril Rutte.

    Share.

    Sorodne Novice

    Leave A Reply