Predsednik DZ Zoran Stevanović pozdravlja petkovo odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrglo ustavno pritožbo stranke Svoboda na sklep o njegovi izvolitvi za predsednika DZ. Po njegovih besedah odločitev ustavnih sodnikov predstavlja pomembno potrditev načela pravne države ter spoštovanja ustavnega reda in institucij.
Kot je poudaril Stevanović, ga ob tem predvsem veseli dejstvo, da je kljub očitkom o politični obarvanosti oz. pristranskosti sodišče glede pritožbe odločilo soglasno.
V Svobodi so se na ustavno sodišče obrnili po razkritju, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću na tajnem glasovanju označen. Na glasovnicah v podporo Stevanoviću so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
To je po navedbah Svobode izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je namreč preštetje teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je glasovala posamezna poslanska skupina. S tem pa po njihovem prepričanju poslankam in poslancem ni bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja.
Ustavnemu sodišču so med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovljeno glasovanje DZ, a so ustavni sodniki ustavno pritožbo zoper Stevanovićevo izvolitev zavrgli, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku.
V Svobodi so poleg tega vložili tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku, ki pa jo je ustavno sodišče zavrglo, ker so pobudniki pravni interes za vložitev pobude utemeljili zgolj z vloženo ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića.
Ker je ustavno sodišče to zavrglo, pa morebitna ugoditev pobudi za oceno ustavnosti poslovnika DZ na njihov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, je utemeljilo sodišče. Zaradi navedenih odločitev se ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanj, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude, je v sklepu še navedlo ustavno sodišče.
Stevanović je ob vložitvi ustavne pritožbe ocenil, da za tak korak ni pravne podlage. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da ob jasno izraženi volji na glasovnici veljavnosti ni mogoče oporekati.