Skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je v DZ vložila kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade. Kandidaturo so poleg poslancev SDS s podpisi podprli tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, s katerimi bo predvidoma oblikoval vlado, in v stranki Resnica, ki bo formalno ostala v opoziciji.
Kandidatura, ki je vložena brez posebne utemeljitve, je torej vložena z 48 poslanskimi podpisi. Mandatarski kandidat za izvolitev potrebuje 46 glasov. Glasovanje bi bilo lahko najhitreje v petek.
Janša, rojen 17. septembra 1958, je tako najverjetnejši predsednik nove, že svoje četrte vlade. Obramboslovec po izobrazbi je eden najvidnejših in najdlje aktivnih slovenskih politikov. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi SDZ prvič izvoljen za poslanca, vse odtlej pa je poslanski mandat dobil na vsakih volitvah. Stranki SDS se je pridružil leta 1992, maja 1993 je bil izvoljen za njenega predsednika in jo vodi še danes.
Vlado je prvič vodil v obdobju 2004-2008, nato pa še dvakrat, in sicer 2012-2013 ter 2020-2022. Njegov zadnji mandat so zaznamovali epidemija covida-19 in dolgotrajni protivladni protesti. Proti omejevalnim ukrepom je tedaj protestiralo tudi gibanje, zbrano okoli prvaka stranke Resnica Zorana Stevanovića.
Tudi sicer je bila Janševa pot pestra. V 80. letih prejšnjega stoletja je bil Janša član Zveze socialistične mladine Slovenije, maja 1988 ga je aretirala Služba državne varnosti, čemur je sledil t. i. proces proti četverici.
Maja 1990 je postal minister za obrambo v prvi slovenski vladi, marca 1994 je bil s položaja razrešen zaradi afere Depala vas.
Janševo štiriletno vodenje prve vlade so zaznamovali očitki o političnem kadrovanju in omejevanju medijske svobode, pa tudi konflikti z nevladnimi organizacijami. Tik pred koncem mandata pa je politični prostor zatresla afera Patria, zaradi katere je pozneje nekaj časa prebil tudi v zaporu, a je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo, primer pa je na koncu zastaral.
Drugo vlado je Janša sestavil v začetku leta 2012, ko to ni uspelo zmagovalcu takratnih predčasnih volitev, tedanjemu predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću, vlada pa je leto pozneje padla po izglasovanju konstruktivne nezaupnice. V enem letu je vlada zaradi takratne finančne in gospodarske krize v svetu sprejela vrsto nepopularnih, predvsem varčevalnih ukrepov, protivladni protesti pa so se vrstili tudi zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije o Janševem premoženju nepojasnjenega izvora.
SDS je na parlamentarnih volitvah znova zmagala leta 2018, a je tedaj vlado sestavil predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec, po njegovem odstopu leta 2020 pa je Janša do konca mandata DZ sestavil svojo tretjo vlado, ki se je morala takoj po nastopu soočiti z ukrepi v epidemiji covida-19.