Predsednica republike Nataša Pirc Musar po današnjih prvih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ugotavlja, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade, so po posvetih sporočili iz njenega urada. Posvetovanja z vodji poslanskih skupin bo zato nadaljevala.
Ustanovna seja DZ je sicer nakazala možnost za oblikovanje vlade predsednika SDS Janeza Janše, a je ta danes po posvetu s predsednico zatrdil, da SDS ne sestavlja vlade. V SDS pa so pripravljeni na vse scenarije – bodisi da ostanejo v opoziciji, sestavijo vlado ali pa se ponovno preizkusijo na volitvah, je dodal.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki kot premier opravlja tekoče posle, pa je dejal, da se v Svobodi veselijo dela v opoziciji. Morebitno novo koalicijo na desni je označil za “koalicijo prevarantov”, ki da ne bo imela dolgega veka.
Da se aktualna vladna koalicija seli v opozicijo, sta ocenila tudi prvaka koalicijskih strank SD in Levice. Predsednik SD Matjaž Han in sokoordinator Levice Luka Mesec sta ocenila, da obrisi nove koalicije na desni sredini kažejo pri ravnanju teh strank v DZ. “Nima smisla, da nekateri igrajo zgodbe, kot da nič ni, ko vidimo, da se vlaga zakonodaja, da se sklicujejo izredne seje DZ,” je dejal Han. Za Mesca pa sta sestavljanje drugačne vlade ali predčasne volitve “veliko boljše možnosti kot ta, ki se trenutno nakazuje kot najbolj realna”.
Vodja poslancev NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj je medtem ponovil, da delajo vse, da bi prišlo do desnosredinske koalicije, ki bi imela rezultat tudi v desnosredinski vladi. “Mi bomo naših devet podpisov prispevali tistemu ali tisti, ki bo lahko na desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavi neko desnosredinsko vlado,” je dejal. Če do desnosredinske vlade ne pride, so pripravljeni tudi na delo v opoziciji, medtem ko predčasne volitve ne bi bile dobra opcija za državo v aktualnih razmerah.
Vodja poslancev Demokratov Franc Križan je medtem dejal, da nadaljujejo pogovore o sestavi koalicije z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. Na več novinarskih vprašanj, če to pomeni, da so po petkovem umiku iz pogajanj z Robertom Golobom vendarle pripravljeni nadaljevati pogovore tudi s Svobodo, ni neposredno odgovoril. Je pa dejal, da se bodo pogovarjali s tistimi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja in ki komunicirajo prek njihovega predsednika Anžeta Logarja. Želijo pa si raznobarvne vlade.
Da so se v stališčih skupaj s t. i. tretjim blokom vsebinsko najbolj približali SDS, pa je medtem dejala vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Pogajanja o tem, kdo bo prihodnji mandatar, pa po njenih besedah v poslanskih skupinah desne sredine še potekajo. Na vprašanje, ali bi Resnica za mandatarja podprla tudi predsednika NSi Jerneja Vrtovca, pa je odgovorila, da je tudi to “ena izmed zanimivih možnosti”. Ob tem je zatrdila, da bodo v stranki “naredili vse”, da do predčasnih volitev ne pride.
Predstavnika narodnih skupnosti po posvetu pri predsednici svojih stališč nista predstavila javnosti.
Kot kaže, trenutno torej kandidata, ki bi imel že v žepu 46 glasov, še ni. Po neuradnih informacijah je bila sicer v posvetih navržena tudi možnost za razmislek o tretjem mandatarskem kandidatu, ki torej ne bi bil prvak ene od dveh največjih parlamentarnih strank. Ta možnost je sicer manj verjetna in bi bila presenečenje. Med možnimi pa je zaokrožilo ime prvaka NSi Vrtovca, navrženo naj bi bilo tudi ime predsednika SD Hana.
V prvem krogu lahko kandidata za mandatarja predlaga le predsednica republike, po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin lahko to stori najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ, torej do 10. maja.
Pirc Musar je že povedala, da bo to storila, če se bo za izvolitev nakazala zadostna večina, torej najmanj 46 glasov. V tem primeru mora DZ najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.
Če se ne nakazuje zadostna večina za izvolitev, pa se lahko predsednica odloči, da kandidata v prvem krogu ne predlaga. O tem obvesti DZ.
V tem primeru, pa tudi v primeru, če kandidat ob prvem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, steče drugi krog iskanja mandatarja. V tem krogu pa lahko ob predsednici republike kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. To lahko storijo v 14 dneh. Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, najprej o kandidatu predsednice, če ta ni izvoljen, pa še o drugih po vrstnem redu vloženih kandidaturah.
V primeru neizvolitve mandatarja tudi v drugem poskusu, se lahko DZ v 48 urah odloči še za tretji krog glasovanj. Tedaj je za izvolitev potrebna zgolj navadna večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Če je izvolitev mandatarja uspešna, pa mora novoizvoljeni premier najpozneje v 15 dneh po izvolitvi DZ predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.