Deseti sklic DZ je začel ustanovno sejo. V uvodu jih je nagovorila dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je ocenila, da bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov. Tako za novoizvoljene poslance ne bo veliko časa za učenje, je poudarila. Sejo DZ so zdaj prekinili, da se bo lahko sestala MVK.
Po oceni Klakočar Zupančič je državni zbor v preteklem mandatu deloval učinkovito. Spomnila je, da se je Slovenija soočala z dvema velikima kriznima dogodkoma, z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. “Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav,” je ocenila.
Prepričana je, da je bilo v preteklem mandatu sprejetih kar nekaj kakovostnih odločitev, ob čemer je med pomembnejšimi dosežki izpostavila spremembe na področju zdravstva.
“Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti,” je izpostavila. “Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim,” je dodala.
Po njeni oceni bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov, saj samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa.
“Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko,” je opozorila.
V nagovoru se je dotaknila tudi v vprašanja integritete. Kot ocenjuje, je v politiki včasih premalo integritete, “nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom,” je sklenila.
Novoizvoljenim poslancem je zaželela uspešno delo in jim zaželela, da bodo pri sprejemanju odločitev glasovali po svoji vesti in s trdnim namenom, da delujejo v dobro ljudi. “Nenazadnje bomo prej ali slej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo,” je sklenila Klakočar Zupančič, ki iz DZ odhaja, saj ni dobila poslanskega mandata.
V začetku seje so poslanci izglasovali dnevni red in oblikovali mandatno-volilno komisijo (MVK). Vodil jo bo poslanec Demokratov Tadej Ostrc, podpredsednik pa bo prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Za predlagano sestavo komisije, ki bo štela 17 članov, je glasovalo 61 poslancev, SDS se je vzdržala.
Sejo DZ so prekinili za približno dve uri. Vmes pa se bo sestala mandatno-volilna komisija, da pripravi gradivo za potrditev poslanskih mandatov in konstituiranje novega sklica DZ. Po seji MVK se bo ponovno sestal državni zbor in na tajnem glasovanju volil predsednika državnega zbora, kjer ni jasno kako se bosta zmenila Zoran Stevanović in Janez Cigler Kralj, ki po stavnicah kotiera kot najbolj verjetni izbor za predsednika državnega zbora.
.Glavna neznanka tako zdaj ostajajo imena kandidatov za vodenje DZ. Političnega preštevanja in preigravanja je pričakovati do zadnjega, pogovori poslancev, ki se že zbirajo v parlamentu, pa že tečejo. Kandidata lahko sicer predlaga najmanj deset poslancev.
O tem so pogovori sicer tekli tudi že v četrtek. Možnosti podpore enemu kandidatu so iskali v strankah aktualne koalicije. Prvak relativne zmagovalke Svobode Golob je ob jutranjem prihodu v parlamentarno poslopje izrazil optimizem, da jim bo izvolitev prvega med poslanci danes uspela. “Do takrat pa samo mirne živce,” je dejal.
Prvak SD Matjaž Han je ocenil, da bo seja dolga, a da morajo predsednika DZ izvoliti danes, da bo država funkcionirala.
Manj optimizma pa medtem, kot kaže, premorejo v najmanjši stranki koalicijskega trojčka Levici. Strankina poslanka Nataša Sukič je dejala, da pričakuje “velike zaplete in razna preigravanja”. V izvolitev novega predsednika DZ ni povsem prepričana. Po njeni oceni je možno tudi, da jim izvolitev danes še ne bi uspela. “A seja bo trajala, dokler se ne bo pokadil beli dim. To pomeni, če danes ne dobimo, bomo sejali tudi jutri, v nedeljo in tako naprej, dokler ne pridemo do nečesa,” je dejala. O tem, ali meni, da ima trenutno kateri kandidat v žepu 46 glasov, pa je dejala, da se boji, da so špekulacije o izvolitvi kandidata z desnice, ki so v igri, “kar na mestu”.
Pogovori namreč potekajo tudi na drugi strani političnega prostora. Zadnje dni se je v medijih sicer največkrat omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, prisotna so bila tudi ugibanja o predsedniku stranke Resni.ca Zoranu Stevanoviću in poslancu Demokratov Križanu. A se Demokrati kandidatu za predsednika DZ odpovedujejo, je v četrtek zvečer za Televizijo Slovenija zatrdil Logar.
Stranka Resni.ca pa sama nima dovolj glasov, da bi predlagala svojega kandidata. Si ga pa želi. Zato bo Stevanović še pred sejo o tem govoril z vodji poslanskih skupin. “Potem bomo pa videli, če imamo dovolj glasov,” je dejal ob prihodu v DZ. Ni pa nujno, da bo kandidat sam, kot možno je omenil poslanko Katjo Kokot. Podpreti je pripravljen tudi drugega kandidata iz t. i. tretjega stebra, torej iz Demokratov ali desnega trojčka. Ne bi pa podprl ne kandidata leve sredine ne kandidata SDS.
Slednje očitno sploh ne bo na mizi. Prvak SDS Janez Janša je ob prihodu po poročanju Televizije Slovenija dejal, da SDS svojega kandidata ne bo predlagala.
Glasovanje o predsedniku DZ je sicer tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Zato to glasovanje običajno že nakaže obrise nove možne koalicije.