Državni zbor je sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, zadnjega delujočega premogovnika v Sloveniji. Zakon predvideva 1,13 milijarde evrov sredstev v obdobju 2026–2045, namenjenih zapiralnim delom, sanaciji območja ter zagotavljanju pravičnega prehoda za zaposlene.
Rudarjenje lignita v Velenju se bo po zakonu končalo najpozneje do leta 2033, zaključna likvidacija družbe Premogovnik Velenje d.o.o. pa je predvidena do leta 2045.
50 milijonov evrov letno za zapiralna dela
Finančni okvir pomeni v povprečju približno 50 milijonov evrov letno. Sredstva iz državnega proračuna bodo namenjena zgolj pokrivanju primanjkljaja, saj bo morala družba najprej zagotoviti lastne vire iz poslovanja in prodaje nestrateškega premoženja.
V prihodnjih dveh letih bodo pripravljeni podrobnejši programi zapiranja, ki bodo določili dinamiko posameznih faz.
Zapiralna dela vključujejo:
- sanacijo več kot 50 kilometrov rudniških prog,
- zapiranje jaškov,
- rekultivacijo več kot 1.100 hektarjev zemljišč.
Brez množičnih odpuščanj
Vlada poudarja, da zaradi obsega zapiralnih del ni pričakovati večjih odpuščanj. Število zaposlenih naj bi se zmanjševalo postopno, predvsem z naravnim odlivom kadra.
Namesto hkratnega zmanjšanja za 700 do 900 delovnih mest bo presežnih okoli 250 delavcev predvidoma leta 2034.
Za zagotavljanje pravičnega energetskega prehoda zakon predvideva ukrepe, kot so:
- možnost predčasne upokojitve,
- višje odpravnine,
- programi usposabljanja in prekvalifikacij.
Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamut je sprejem zakona označil kot eno najprimernejših poti izstopa iz premogovne proizvodnje ob hkratnem zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih.
Potrditev Bruslja še potrebna
Ker zakon predstavlja shemo državne pomoči, bo moral pred začetkom veljavnosti pridobiti še odobritev Evropske komisije. Uveljavitev se pričakuje po 1. juliju letos.
Zaprtje Premogovnika Velenje pomeni ključen korak v slovenskem izstopu iz premoga in prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Lani je država že prevzela neposredno lastništvo nad premogovnikom in Termoelektrarno Šoštanj od družbe HSE, s čimer je formalno začela proces opuščanja premoga.