Po napadu lažnih sledilcev na Instagram profil Svobode in premierja Roberta Goloba so se na spletu pojavila ugibanja o njegovi resničnosti, brisanju negativnih komentarjev in sledilcev stranke. Ta se je danes oglasila še z dodatnimi pojasnili, opozarjajo na poseg v javni prostor in demokratični proces. Pristojne institucije primer še preiskujejo.
O napadu je stranka javnost obvestila že v soboto, v današnjem sporočilu za javnost, pa so med podrobnejšimi pojasnili navedli, da so v petek nekaj po 13. uri na obeh profilih v eni uri prejeli več tisoč novih “umetno ustvarjenih sledilcev iz profilov, za katerimi ne stojijo dejanske osebe”.
Ker takšno umetno povečevanje sledilcev Meta strogo prepoveduje, so oba profila v petek ob 14.30 začasno zaklenili in tako prekinili tok novih sledilcev, so pojasnili svoje ravnanje. V soboto zjutraj so oba profila znova odprli, dve minuti za tem pa je po navedbah Svobode sledil nov naval, prejeli so še nekaj tisoč prošenj za sledenje. Do popoldneva so tako ročno odstranjevali lažne sledilce, sprejemali resnične, nato pa oba profila znova odprli za javnost, so nanizali svoje korake v največji vladni stranki.
Hkrati pa so spomnili, da so se podobni primeri koordiniranih digitalnih operacij, usmerjenih v volitve in politične procese, v zadnjih letih pojavili tudi že v drugih državah, med drugim Romuniji in Srbiji. “Gre za metodo, pri kateri se z organiziranim poplavljanjem profilov z lažnimi sledilci ali usklajenimi aktivnostmi na družbenih omrežjih skuša posameznika ali organizacijo digitalno ohromiti in dolgoročno omejiti njihov doseg ter verodostojnost,” so navedli.
Izpostavili so še, da je tovrstno dogajanje realnost sodobnega informacijskega prostora, Slovenija pa mora svojo demokracijo varovati z enako resnostjo kot druge evropske države.
“Transparentnost in pravočasno obveščanje sta v takšnih okoliščinah ključna,” so ob tem prepričani v stranki.
Na družbenih omrežjih so sicer v dneh za tem, ko je Svoboda o napadu obvestila javnost, vzniknila vrsta ugibanj o tem, ali je šlo za resnični napad, in namigovanj, da pri novih sledilcih ni šlo za lažne profile, pač pa realne ljudi ter da stranka odstranjuje negativne komentarje s svojih profilov.
V Svobodi tega danes niso komentirali, v pojasnilu za javnost pa so navedli še, da takšni napadi lažnih sledilcev ne predstavljajo le tehnične manipulacije, pač pa resen poseg v odprt javni prostor, pritisk na svobodo izražanja in demokratični proces.
“Če kdo misli, da lahko z manipulacijami na družbenih omrežjih vpliva na voljo slovenskih volivcev, se krepko moti,” so še poudarili.
Dogajanje so sicer prijavili pristojnim institucijam. Tako na policiji kot na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so danes potrdili, da so prijavo prejeli in dogodek še obravnavajo, zato podrobnosti ne komentirajo. Policija sicer preverja, ali obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, SI-CERT pa izvaja aktivnosti v okviru ustaljenih postopkov obravnave kibernetskih varnostnih dogodkov.
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v izjavi ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejala, da je tudi na zasedanju opozorila, da je Slovenija v času predvolilne kampanje “verjetno posebej ranljiva pred tujim vmešavanjem”. To “lahko dokazuje tudi nedavni kibernetski vdor”, ki ga je na zasedanju omenila, kot tudi da se ozadje še preiskuje.
